Page 57 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Različni vplivi velikih športnih prireditev 57
radi ekonomskih pritiskov turističnih in drugih deležnikov, ki vplivajo
na lokalno ekonomijo (Ntloko in Swart, 2008). Kot ugotavljata Twynam
in Johnson (2004), so velike športne prireditve vedno zanimiva priložnost
za lokalne uradnike in poslovneže za višanje turističnega dobička in pro-
mocijo pozitivne turistične podobe lokalne skupnosti oz. regije. Pričako-
vana ekonomska korist za lokalno skupnost je tako glavni razlog ob obli-
kovanju ponudb za organizacijo velike športne prireditve (Preuss, 2007).
Zaradi velikega vložka javnega denarja je naloga politikov in ostalih
uradnikov pridobivanje zaupanja domačinov kot ključnega akterja pri
odločanju in podpori izvedbe velike športne prireditve (Preuss in Sol-
berg, 2006). Vsaka medalja ima dve plati, zato se tudi pri organizaciji veli-
kih športnih prireditev veliko avtorjev ne strinja z oceno, da organizacija
teh prinaša le pozitivne ekonomske učinke in s tem čisti dobiček (Martin
in Barth, 2013). V raziskavi, ki je zajemala vplive turizma olimpijskih iger
v Pekingu (MacLeod, 2008), je bilo ugotovljeno, da je v času olimpijskih
iger (avgusta) leta 2008 Peking obiskalo enako število turistov kot v ena-
kem obdobju leta 2007. Za razliko od Pekinga je Barcelona z organizaci-
jo olimpijskih iger veliko pridobila. Olimpijske igre leta 1992 je obiskalo
večje število mednarodnih turistov, kar je Barcelona izkoristila z vidika
turistične promocije destinacije in še vrsto let gradila svojo promocijo za-
radi organizacije velike športne prireditve.
Ustrezna organizacija velikih športnih prireditev lahko prinaša šte-
vilne pozitivne ekonomske učinke, ki jih lokalna skupnost občuti v no-
vih zaposlitvah, pozitivni medijski pokritosti, ki posledično prinaša po-
večano število turistov, povečanju investicij in večjih izdatkih sponzorjev,
splošni ekonomski rasti in prodaji, novi oz. obnovljeni športni in turistič-
ni infrastrukturi ter številnih drugih multiplikacijskih učinkih, ki jih na
dolgi rok občuti prav lokalna skupnost. Seveda se ob pozitivnih učinkih
pojavijo tudi negativni, ki se čutijo v povečanju davkov in drugih stroškov
dela, povečanju stroškov vzdrževanja nove in obnovljene športne infra-
strukture, dvigu cen blaga, storitev in posledično prekinitvi normalnega
poslovanja podjetij. Posledice se čutijo tudi v odhodih oz. izselitvah dolo-
čenega dela lokalnih prebivalcev in izogibanja pritisku večjega števila tu-
ristov zaradi organizacije velike športne prireditve (Getz, 2008; Ritchie
et al., 2009; Dwyer, Mellor, Mistilis in Mules, 2000).
Družbeno-kulturni vplivi organizacije velike športne prireditve
Velike športne prireditve prinašajo številne družbeno-kulturne posledi-
ce (pozitivne in negativne), ki presegajo področje prireditev (Cornelissen
in Swart, 2006). Številni avtorji tako identificirajo vrsto pozitivnih in ne-
radi ekonomskih pritiskov turističnih in drugih deležnikov, ki vplivajo
na lokalno ekonomijo (Ntloko in Swart, 2008). Kot ugotavljata Twynam
in Johnson (2004), so velike športne prireditve vedno zanimiva priložnost
za lokalne uradnike in poslovneže za višanje turističnega dobička in pro-
mocijo pozitivne turistične podobe lokalne skupnosti oz. regije. Pričako-
vana ekonomska korist za lokalno skupnost je tako glavni razlog ob obli-
kovanju ponudb za organizacijo velike športne prireditve (Preuss, 2007).
Zaradi velikega vložka javnega denarja je naloga politikov in ostalih
uradnikov pridobivanje zaupanja domačinov kot ključnega akterja pri
odločanju in podpori izvedbe velike športne prireditve (Preuss in Sol-
berg, 2006). Vsaka medalja ima dve plati, zato se tudi pri organizaciji veli-
kih športnih prireditev veliko avtorjev ne strinja z oceno, da organizacija
teh prinaša le pozitivne ekonomske učinke in s tem čisti dobiček (Martin
in Barth, 2013). V raziskavi, ki je zajemala vplive turizma olimpijskih iger
v Pekingu (MacLeod, 2008), je bilo ugotovljeno, da je v času olimpijskih
iger (avgusta) leta 2008 Peking obiskalo enako število turistov kot v ena-
kem obdobju leta 2007. Za razliko od Pekinga je Barcelona z organizaci-
jo olimpijskih iger veliko pridobila. Olimpijske igre leta 1992 je obiskalo
večje število mednarodnih turistov, kar je Barcelona izkoristila z vidika
turistične promocije destinacije in še vrsto let gradila svojo promocijo za-
radi organizacije velike športne prireditve.
Ustrezna organizacija velikih športnih prireditev lahko prinaša šte-
vilne pozitivne ekonomske učinke, ki jih lokalna skupnost občuti v no-
vih zaposlitvah, pozitivni medijski pokritosti, ki posledično prinaša po-
večano število turistov, povečanju investicij in večjih izdatkih sponzorjev,
splošni ekonomski rasti in prodaji, novi oz. obnovljeni športni in turistič-
ni infrastrukturi ter številnih drugih multiplikacijskih učinkih, ki jih na
dolgi rok občuti prav lokalna skupnost. Seveda se ob pozitivnih učinkih
pojavijo tudi negativni, ki se čutijo v povečanju davkov in drugih stroškov
dela, povečanju stroškov vzdrževanja nove in obnovljene športne infra-
strukture, dvigu cen blaga, storitev in posledično prekinitvi normalnega
poslovanja podjetij. Posledice se čutijo tudi v odhodih oz. izselitvah dolo-
čenega dela lokalnih prebivalcev in izogibanja pritisku večjega števila tu-
ristov zaradi organizacije velike športne prireditve (Getz, 2008; Ritchie
et al., 2009; Dwyer, Mellor, Mistilis in Mules, 2000).
Družbeno-kulturni vplivi organizacije velike športne prireditve
Velike športne prireditve prinašajo številne družbeno-kulturne posledi-
ce (pozitivne in negativne), ki presegajo področje prireditev (Cornelissen
in Swart, 2006). Številni avtorji tako identificirajo vrsto pozitivnih in ne-
