Page 60 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
Velike športne prireditve in turizem
reditev, ki vplivajo na lokalno prebivalstvo, so bili ugotovljeni tudi v šte-
vilnih študijah s področja razvoja turizma (Andriotis in Vaughan, 2003;
Choi in Sirakaya, 2005).
Seveda pa organizacija velike športne prireditve prinaša tudi negativ-
ne vplive, ki se odražajo predvsem v posegih v prostor. Posegi v okolje za-
radi organizacije velikih športnih prireditev seveda odpirajo mnoga vpra-
šanja, ki so vezana na negativne vplive lokalnih ekosistemov, presežke
ogljikovih emisij, obremenitve naravnega okolja, izkoriščanje rezerv ne-
nadomestljivih naravnih virov, ter vplivajo tudi na podnebne spremem-
be (Cantelon in Letters, 2000; Jones, 2008; Kim et al., 2006; Lorde et al.,
2011; Ritchie et al., 2009). Najbolj izpostavljene so vsekakor zimske olim-
pijske igre, kjer prihaja do velikih posegov v prostor na področju emisij to-
60 plogrednih plinov, porabi velike količine vode za izdelavo umetnega sne-
ga, ogljikovih emisij, povečanega hrupa in odpadkov.
V zadnjih letih opažamo velik poudarek na pomenu ozaveščene-
ga okoljskega razvoja pri načrtovanju velikih športnih prireditev. Odli-
čen primer so olimpijske igre (v nadaljevanju OI) v Londonu leta 2012,
kjer so organizatorji iger tudi zaradi odlične okoljske strategije obliko-
vane leta 2004, ki je vsebovala številne trajnostno usmerjene ukrepe, bili
uspešni pri pridobitvi izvedbe OI 2012. Organizatorji so veliko dela op-
ravili že med pripravami na največji svetovni športni dogodek, saj so ve-
lik del gradbenega materiala, ki je nastal pri rušenju objektov na obmo-
čju Vzhodnega Londona, znova uporabili pri kasnejši gradnji olimpijskih
objektov na istem območju. Transport gradbenega materiala in odpad-
kov so s cest umaknili na bolj trajnostno vzdržne transportne sisteme
(vlak in ladje) ter pomembno zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida. Us-
pelo jim je revitalizirati industrijsko zapuščeno območje Vzhodnega Lon-
dona, ki je dobilo novo podobo in pomembno izboljšalo kakovost življe-
nja lokalnih prebivalcev. Problem predimenzioniranih športnih objektov
so reševali z inovativno gradnjo, ki je po OI 2012 omogočila »reciklažo«
objektov in prilagoditev potrebam manjših tekmovanj in rekreacije (Co-
llins, Jones in Munday, 2009). Z novo podobo in ustrezno infrastruktu-
ro bo ta del Londona omogočal pridobivanje novih projektov s področja
športnih in ostalih prireditev in tako zagotavljal trajnostni razvoj špor-
tno-poslovne infrastrukture.
Vsekakor so okoljski vplivi ob organizaciji velikih športnih prireditev
vedno bolj pomemben dejavnik, vendar v znanstveni literaturi in razisko-
vanju velikih športnih prireditev ostajajo slabše obravnavani. Zavedanje
o nujnosti opazovanja in ohranjanja okolja mora postati pomemben de-
reditev, ki vplivajo na lokalno prebivalstvo, so bili ugotovljeni tudi v šte-
vilnih študijah s področja razvoja turizma (Andriotis in Vaughan, 2003;
Choi in Sirakaya, 2005).
Seveda pa organizacija velike športne prireditve prinaša tudi negativ-
ne vplive, ki se odražajo predvsem v posegih v prostor. Posegi v okolje za-
radi organizacije velikih športnih prireditev seveda odpirajo mnoga vpra-
šanja, ki so vezana na negativne vplive lokalnih ekosistemov, presežke
ogljikovih emisij, obremenitve naravnega okolja, izkoriščanje rezerv ne-
nadomestljivih naravnih virov, ter vplivajo tudi na podnebne spremem-
be (Cantelon in Letters, 2000; Jones, 2008; Kim et al., 2006; Lorde et al.,
2011; Ritchie et al., 2009). Najbolj izpostavljene so vsekakor zimske olim-
pijske igre, kjer prihaja do velikih posegov v prostor na področju emisij to-
60 plogrednih plinov, porabi velike količine vode za izdelavo umetnega sne-
ga, ogljikovih emisij, povečanega hrupa in odpadkov.
V zadnjih letih opažamo velik poudarek na pomenu ozaveščene-
ga okoljskega razvoja pri načrtovanju velikih športnih prireditev. Odli-
čen primer so olimpijske igre (v nadaljevanju OI) v Londonu leta 2012,
kjer so organizatorji iger tudi zaradi odlične okoljske strategije obliko-
vane leta 2004, ki je vsebovala številne trajnostno usmerjene ukrepe, bili
uspešni pri pridobitvi izvedbe OI 2012. Organizatorji so veliko dela op-
ravili že med pripravami na največji svetovni športni dogodek, saj so ve-
lik del gradbenega materiala, ki je nastal pri rušenju objektov na obmo-
čju Vzhodnega Londona, znova uporabili pri kasnejši gradnji olimpijskih
objektov na istem območju. Transport gradbenega materiala in odpad-
kov so s cest umaknili na bolj trajnostno vzdržne transportne sisteme
(vlak in ladje) ter pomembno zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida. Us-
pelo jim je revitalizirati industrijsko zapuščeno območje Vzhodnega Lon-
dona, ki je dobilo novo podobo in pomembno izboljšalo kakovost življe-
nja lokalnih prebivalcev. Problem predimenzioniranih športnih objektov
so reševali z inovativno gradnjo, ki je po OI 2012 omogočila »reciklažo«
objektov in prilagoditev potrebam manjših tekmovanj in rekreacije (Co-
llins, Jones in Munday, 2009). Z novo podobo in ustrezno infrastruktu-
ro bo ta del Londona omogočal pridobivanje novih projektov s področja
športnih in ostalih prireditev in tako zagotavljal trajnostni razvoj špor-
tno-poslovne infrastrukture.
Vsekakor so okoljski vplivi ob organizaciji velikih športnih prireditev
vedno bolj pomemben dejavnik, vendar v znanstveni literaturi in razisko-
vanju velikih športnih prireditev ostajajo slabše obravnavani. Zavedanje
o nujnosti opazovanja in ohranjanja okolja mora postati pomemben de-