Page 62 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
Velike športne prireditve in turizem
Podobno kot v Lillehammerju je leta 2010 je z organizacijo zimskih
olimpijskih iger v Vancouvru Kanada predstavila nov mejnik trajnostne-
ga načrtovanja in pomena zapuščine velikih športnih prireditev. Orga-
nizatorji iger so se zavezali k odgovorni organizaciji velike športne pri-
reditve na ekonomsko, družbeno-kulturnem in okoljskem področju,
socialni vključenosti in posvetovanju z lokalnim prebivalstvom, večna-
menski uporabi športnih objektov zgrajenih za namen velike športne pri-
reditve, trajnostnim naložbam v razvoj športa in uravnoteženemu pro-
računu za izvedbo velikih športnih prireditev (»The Vancouver 2010
Sustainability report«, 2010).
Kljub odgovornim in trajnostnim pobudam se poleg pozitivnih vpli-
vov organizacije velikih športnih prireditev v zadnjem obdobju soočamo
s podatki o številnih negativnih vplivih, ki jih povzroča organizacija sve-
62 tovno znanih velikih športnih prireditev. Tako se pojavlja dvom o finanč-
ni in trajnostni izvedbi svetovno znanih velikih športnih prireditev. Šte-
vilne svetovne destinacije, predvsem zaradi dejstev o velikih finančnih
nesorazmerjih med načrtovanjem in dejansko izvedbo, odstopajo od am-
bicij po organizaciji svetovnih spektaklov (npr. olimpijskih iger). Nekate-
ri primeri ekonomsko, družbeno-kulturno in okoljsko neuspešne organi-
zacije olimpijskih iger v zadnjem obdobju so: Montreal, Kanada (1976);
Atene, Grčija (2004); Peking, Kitajska (2008); Soči, Rusija (2014). Orga-
nizacija olimpijskih iger v Montrealu leta 1976 je lokalnemu prebivalstvu
in državi zaradi neodgovorne organizacije iger povzročila za nadaljnjih
30 let dolgov. Nekateri poznavalci so prepričani, da so prav olimpijske igre
v Atenah leta 2004 velik krivec aktualne grške finančne krize in da je or-
ganizacija olimpijskih iger v Pekingu Kitajce stala 40 milijard dolarjev.
Ko smo že mislili, da smo se iz vseh napak slabo načrtovanih in vode-
nih olimpijskih iger nekaj naučili, smo bili leta 2014 priča najbolj potratni
in nerazumljivi izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sočiju v Rusiji. Končna
poraba za organizacijo zimskih olimpijskih iger Soči leta 2014 je po ne-
katerih podatkih znašala več kot 50 milijard dolarjev in je hkrati nega-
tivno družbeno-kulturno in okoljsko vplivala na življenje lokalnega pre-
bivalstva. Podobne primere nerazumljivih finančnih investicij in gradnje
športne infrastrukture smo bili priča tudi ob nedavno organiziranem sve-
tovnem prvenstvu v nogometu v Braziliji, kjer poročajo o številnih tako
imenovanih »belih slonih«, objektih, ki so po končanem prvenstvu os-
tali prazni in neizkoriščeni, ter o prisilnem odseljevanju domačinov in
uporabi območij za namene organizacije olimpijskih iger. Brazilija, ki je
letos gostila tudi poletne olimpijske igre, se trenutno zaradi nedokonča-
ne infrastrukture sooča z velikimi težavami. Beležijo kar 25-odstotno po-
Podobno kot v Lillehammerju je leta 2010 je z organizacijo zimskih
olimpijskih iger v Vancouvru Kanada predstavila nov mejnik trajnostne-
ga načrtovanja in pomena zapuščine velikih športnih prireditev. Orga-
nizatorji iger so se zavezali k odgovorni organizaciji velike športne pri-
reditve na ekonomsko, družbeno-kulturnem in okoljskem področju,
socialni vključenosti in posvetovanju z lokalnim prebivalstvom, večna-
menski uporabi športnih objektov zgrajenih za namen velike športne pri-
reditve, trajnostnim naložbam v razvoj športa in uravnoteženemu pro-
računu za izvedbo velikih športnih prireditev (»The Vancouver 2010
Sustainability report«, 2010).
Kljub odgovornim in trajnostnim pobudam se poleg pozitivnih vpli-
vov organizacije velikih športnih prireditev v zadnjem obdobju soočamo
s podatki o številnih negativnih vplivih, ki jih povzroča organizacija sve-
62 tovno znanih velikih športnih prireditev. Tako se pojavlja dvom o finanč-
ni in trajnostni izvedbi svetovno znanih velikih športnih prireditev. Šte-
vilne svetovne destinacije, predvsem zaradi dejstev o velikih finančnih
nesorazmerjih med načrtovanjem in dejansko izvedbo, odstopajo od am-
bicij po organizaciji svetovnih spektaklov (npr. olimpijskih iger). Nekate-
ri primeri ekonomsko, družbeno-kulturno in okoljsko neuspešne organi-
zacije olimpijskih iger v zadnjem obdobju so: Montreal, Kanada (1976);
Atene, Grčija (2004); Peking, Kitajska (2008); Soči, Rusija (2014). Orga-
nizacija olimpijskih iger v Montrealu leta 1976 je lokalnemu prebivalstvu
in državi zaradi neodgovorne organizacije iger povzročila za nadaljnjih
30 let dolgov. Nekateri poznavalci so prepričani, da so prav olimpijske igre
v Atenah leta 2004 velik krivec aktualne grške finančne krize in da je or-
ganizacija olimpijskih iger v Pekingu Kitajce stala 40 milijard dolarjev.
Ko smo že mislili, da smo se iz vseh napak slabo načrtovanih in vode-
nih olimpijskih iger nekaj naučili, smo bili leta 2014 priča najbolj potratni
in nerazumljivi izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sočiju v Rusiji. Končna
poraba za organizacijo zimskih olimpijskih iger Soči leta 2014 je po ne-
katerih podatkih znašala več kot 50 milijard dolarjev in je hkrati nega-
tivno družbeno-kulturno in okoljsko vplivala na življenje lokalnega pre-
bivalstva. Podobne primere nerazumljivih finančnih investicij in gradnje
športne infrastrukture smo bili priča tudi ob nedavno organiziranem sve-
tovnem prvenstvu v nogometu v Braziliji, kjer poročajo o številnih tako
imenovanih »belih slonih«, objektih, ki so po končanem prvenstvu os-
tali prazni in neizkoriščeni, ter o prisilnem odseljevanju domačinov in
uporabi območij za namene organizacije olimpijskih iger. Brazilija, ki je
letos gostila tudi poletne olimpijske igre, se trenutno zaradi nedokonča-
ne infrastrukture sooča z velikimi težavami. Beležijo kar 25-odstotno po-
