Page 10 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
Turistične atrakcije
Problematika terminološke zmede, kjer ne razločimo jasno turistič-
nih virov od turističnih atrakcij, postaja omejitev v gradnji funkcional-
nega sistema turistične atrakcije, kar je vezano na strateške cilje in naloge
tega sistema (Kušen, 2010). Sistem turistične atrakcije bomo natančne-
je opredelili v nadaljevanju, tukaj pa definiramo osnovne pojme naše
obravnave.
Turistični viri so lahko v nekem geografskem območju različni in šte-
vilni, pretežno pa gre za družbene, kulturne, naravne, gospodarske, in-
dustrijske, zgodovinske in druge vire. Namreč, turistični viri ne obstaja-
jo sami po sebi, temveč so vedno del že obstoječih dobrin, ki pa jih lahko
uvrstimo med zgoraj navedena področja. Turistični postanejo, ko jih
za turistične »označimo«, ko jih prepoznamo kot turistične potencia-
le. Ker so turistični viri družbeni fenomen in konstrukt, je jasno, da jih
10 ustvarja in pogojuje družba, prav tako pa spremembe v družbi bistveno
vplivajo na spremembe turističnih virov. O tem, kako turistične vire po-
gojuje družba, bo več govora v drugem poglavju. Torej, turistični viri so v
osnovi del družbenih, gospodarskih, industrijskih, zgodovinskih in dru-
gih virov, zato je zelo pomembna konstruktivna povezava med turizmom
in temi področji. Pomenu teh povezav se bomo prav tako posvetili neko-
liko kasneje.
Turistične vire lahko definiramo kot naravne ali antropogene dob-
rine, ki se lahko gospodarsko valorizirajo. So del nekega geografskega in
družbenega območja (regije ali države), njihovov bogastvo pa predstavlja
komparativno prednost v gospodarskem oz. turističnem razvoju neke dr-
žave. Kušen (2000) jih definira kot potencialne in realne turistične pri-
vlačnosti, mednje všteva turistično infrastrukturo in superstrukturo, po-
tovalne agencije, turistično organiziranost destinacije, turistične kadre
in podobno. Turistični viri so ključni motiv za turistično potovanje ali
obisk. Predstavljajo bistvo privlačnosti destinacije, potencial, na katerem
lahko temelji razvoj nekega prostora ali dejavnosti. Turistični viri pred-
stavljajo del gospodarskih virov neke države in vsa tista sredstva, ki so v
turizmu nekega območja lahko koristna. Tako kot je destinacija jedro tu-
rističnega sistema, so turistični viri oz. turistične privlačnosti jedro tu-
ristične destinacije. Predstavljajo najpomembnejši del destinacijskega ali
turističnega proizvoda. Svoje lastnosti ter identiteto prenašajo na identi-
teto same destinacije. Po njih je destinacija prepoznavna na turističnem
trgu. Turistični viri so potencialne turistične privlačnosti, ki to postanejo
s turistično valorizacijo (prisotnostjo na trgu, distribucijo, trženjem itn.).
Privlačnosti morajo biti informativno in prometno dostopne. Zato je vsa-
ka turistična privlačnost v svoji osnovi turistični vir, vendar vsak turistič-
Problematika terminološke zmede, kjer ne razločimo jasno turistič-
nih virov od turističnih atrakcij, postaja omejitev v gradnji funkcional-
nega sistema turistične atrakcije, kar je vezano na strateške cilje in naloge
tega sistema (Kušen, 2010). Sistem turistične atrakcije bomo natančne-
je opredelili v nadaljevanju, tukaj pa definiramo osnovne pojme naše
obravnave.
Turistični viri so lahko v nekem geografskem območju različni in šte-
vilni, pretežno pa gre za družbene, kulturne, naravne, gospodarske, in-
dustrijske, zgodovinske in druge vire. Namreč, turistični viri ne obstaja-
jo sami po sebi, temveč so vedno del že obstoječih dobrin, ki pa jih lahko
uvrstimo med zgoraj navedena področja. Turistični postanejo, ko jih
za turistične »označimo«, ko jih prepoznamo kot turistične potencia-
le. Ker so turistični viri družbeni fenomen in konstrukt, je jasno, da jih
10 ustvarja in pogojuje družba, prav tako pa spremembe v družbi bistveno
vplivajo na spremembe turističnih virov. O tem, kako turistične vire po-
gojuje družba, bo več govora v drugem poglavju. Torej, turistični viri so v
osnovi del družbenih, gospodarskih, industrijskih, zgodovinskih in dru-
gih virov, zato je zelo pomembna konstruktivna povezava med turizmom
in temi področji. Pomenu teh povezav se bomo prav tako posvetili neko-
liko kasneje.
Turistične vire lahko definiramo kot naravne ali antropogene dob-
rine, ki se lahko gospodarsko valorizirajo. So del nekega geografskega in
družbenega območja (regije ali države), njihovov bogastvo pa predstavlja
komparativno prednost v gospodarskem oz. turističnem razvoju neke dr-
žave. Kušen (2000) jih definira kot potencialne in realne turistične pri-
vlačnosti, mednje všteva turistično infrastrukturo in superstrukturo, po-
tovalne agencije, turistično organiziranost destinacije, turistične kadre
in podobno. Turistični viri so ključni motiv za turistično potovanje ali
obisk. Predstavljajo bistvo privlačnosti destinacije, potencial, na katerem
lahko temelji razvoj nekega prostora ali dejavnosti. Turistični viri pred-
stavljajo del gospodarskih virov neke države in vsa tista sredstva, ki so v
turizmu nekega območja lahko koristna. Tako kot je destinacija jedro tu-
rističnega sistema, so turistični viri oz. turistične privlačnosti jedro tu-
ristične destinacije. Predstavljajo najpomembnejši del destinacijskega ali
turističnega proizvoda. Svoje lastnosti ter identiteto prenašajo na identi-
teto same destinacije. Po njih je destinacija prepoznavna na turističnem
trgu. Turistični viri so potencialne turistične privlačnosti, ki to postanejo
s turistično valorizacijo (prisotnostjo na trgu, distribucijo, trženjem itn.).
Privlačnosti morajo biti informativno in prometno dostopne. Zato je vsa-
ka turistična privlačnost v svoji osnovi turistični vir, vendar vsak turistič-
