Page 12 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
Turistične atrakcije
bo turistične destinacije. Wilkinson (2001, v Howie, 2003) meni, da je
vire treba »razviti«, da bi pridobili »koristnost« v turističnem smislu.
To razvijanje virov ni nič drugega kot njihova valorizacija; proces, v ka-
terem viri pridobijo dodano vrednost, turistični namen in uporabnost,
lahko zadovoljijo turistično povpraševanje in so namenjeni nekemu cilj-
nemu segmentu. Wilkinson (2001) tako vire definira kot elemente narav-
nih dobrin, ki šele v kombinaciji vlaganja znanja, tehnologije ter indivi-
dualnih in družbenih ciljev lahko postanejo viri, ki zadovoljujejo potrebe
obiskovalcev in turistov. S tem »kombiniranjem« viri pridobivajo doda-
no vrednost, vsebino, smisel in lahko postanejo del integralne turistične
ponudbe.
Nedvomno so turistični viri bistvo, esenca turistične privlačnos-
ti, ki predstavlja tudi glavni motiv, razlog obiska turistov. Zato o njiho-
12 vem pomenu za turizem ne gre dvomiti, še več, zavedati se je treba njiho-
vega ključnega prispevka pri učinkovitosti turizma. O tem je prepričan
Kruczek (2015), ko pravi, da so turistične atrakcije ključni element turi-
stičnega gospodarstva, saj spodbujajo potovanja na destinacije in zagota-
vljajo zadovoljstvo obiskovalcev. Tudi številni drugi avtorji (Swarbrooke,
2001; Watson in McCracken, 2002; Fyall, Leask in Garrod, 2002; Mid-
dleton, Fyall, Morgan in Ranchhod, 2009; Weidenfeld, Williams in Bu-
tler, 2010; Sotiriadis in Loedolff, 2015) izpostavljajo gospodarski pomen
turističnih atrakcij, saj naj bi bile te sestavni del turistične industrije, ker
predstavljajo fokus vsake turistične aktivnosti, vplivajo na potovalne od-
ločitve in so ključni element turistične izkušnje. Vloga atrakcij pri pove-
čevanju poslovnih priložnosti, trajnostnemu razvoju destinacij in splošni
gospodarski regeneraciji nekega območja ni tako redek primer, o čemer
priča Smale (2006, v Leask, 2008). O bistveni vlogi turističnih atrakcij
za razvoj in uspeh turizma destinacije poročata Leask (2008, str. 11), ko
pravi, da so atrakcije »ključno orožje v konkurenčnem boju« turističnih
destinacij, in Swarbrooke (1999, str. 267), ko atrakcije poimenuje »srce
turistične industrije« ter jim tako pripiše vitalno funkcijo pri doseganju
konkurenčnosti turizma. Sotiriadis in Loedolff (2015) pa učinkovitost
menedžmenta turističnih atrakcij vidita kot sestavni del destinacijskega
menedžmenta na podlagi poročanj Fyalla, Garroda, A. Leask in Wanhil-
la (2008) ter Weidenfelda idr. (2010) o izboljšanju kakovosti storitev in
turističnega doživetja ter marketinške in menedžerske učinkovitosti kot
posledici partnerskega sodelovanja in mreženja v turizmu.
Turistični viri kot taki imajo tudi določene lastnosti in identiteto,
ki pa jih odločilno odražajo (zrcalijo) na destinacijo in destinacijski pro-
izvod. To dejstvo je za turistični ali destinacijski menedžment zelo ko-
bo turistične destinacije. Wilkinson (2001, v Howie, 2003) meni, da je
vire treba »razviti«, da bi pridobili »koristnost« v turističnem smislu.
To razvijanje virov ni nič drugega kot njihova valorizacija; proces, v ka-
terem viri pridobijo dodano vrednost, turistični namen in uporabnost,
lahko zadovoljijo turistično povpraševanje in so namenjeni nekemu cilj-
nemu segmentu. Wilkinson (2001) tako vire definira kot elemente narav-
nih dobrin, ki šele v kombinaciji vlaganja znanja, tehnologije ter indivi-
dualnih in družbenih ciljev lahko postanejo viri, ki zadovoljujejo potrebe
obiskovalcev in turistov. S tem »kombiniranjem« viri pridobivajo doda-
no vrednost, vsebino, smisel in lahko postanejo del integralne turistične
ponudbe.
Nedvomno so turistični viri bistvo, esenca turistične privlačnos-
ti, ki predstavlja tudi glavni motiv, razlog obiska turistov. Zato o njiho-
12 vem pomenu za turizem ne gre dvomiti, še več, zavedati se je treba njiho-
vega ključnega prispevka pri učinkovitosti turizma. O tem je prepričan
Kruczek (2015), ko pravi, da so turistične atrakcije ključni element turi-
stičnega gospodarstva, saj spodbujajo potovanja na destinacije in zagota-
vljajo zadovoljstvo obiskovalcev. Tudi številni drugi avtorji (Swarbrooke,
2001; Watson in McCracken, 2002; Fyall, Leask in Garrod, 2002; Mid-
dleton, Fyall, Morgan in Ranchhod, 2009; Weidenfeld, Williams in Bu-
tler, 2010; Sotiriadis in Loedolff, 2015) izpostavljajo gospodarski pomen
turističnih atrakcij, saj naj bi bile te sestavni del turistične industrije, ker
predstavljajo fokus vsake turistične aktivnosti, vplivajo na potovalne od-
ločitve in so ključni element turistične izkušnje. Vloga atrakcij pri pove-
čevanju poslovnih priložnosti, trajnostnemu razvoju destinacij in splošni
gospodarski regeneraciji nekega območja ni tako redek primer, o čemer
priča Smale (2006, v Leask, 2008). O bistveni vlogi turističnih atrakcij
za razvoj in uspeh turizma destinacije poročata Leask (2008, str. 11), ko
pravi, da so atrakcije »ključno orožje v konkurenčnem boju« turističnih
destinacij, in Swarbrooke (1999, str. 267), ko atrakcije poimenuje »srce
turistične industrije« ter jim tako pripiše vitalno funkcijo pri doseganju
konkurenčnosti turizma. Sotiriadis in Loedolff (2015) pa učinkovitost
menedžmenta turističnih atrakcij vidita kot sestavni del destinacijskega
menedžmenta na podlagi poročanj Fyalla, Garroda, A. Leask in Wanhil-
la (2008) ter Weidenfelda idr. (2010) o izboljšanju kakovosti storitev in
turističnega doživetja ter marketinške in menedžerske učinkovitosti kot
posledici partnerskega sodelovanja in mreženja v turizmu.
Turistični viri kot taki imajo tudi določene lastnosti in identiteto,
ki pa jih odločilno odražajo (zrcalijo) na destinacijo in destinacijski pro-
izvod. To dejstvo je za turistični ali destinacijski menedžment zelo ko-
