Page 15 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
Definiranje osnovnih pojmov 15
bojne komunikacije in k povečevanju receptivnih vsebin v potencialnem
receptivnem prostoru.
Porter (1994, str. 447) meni, da je zelo pomembna in bistvena poveza-
nost med aktivnostmi podjetja in njegovimi viri, ki imajo pravzaprav po-
sredno vlogo. Ti izhajajo iz izvajanja aktivnosti v določenem času, lahko
se jih pridobiva od zunaj ali pa gre za kombinacije obojega.
Ritchie in Crouch (1993, str. 36) izpostavljata razliko med ekonom-
sko izmenjavo dobrin in turizmom, s posebnim poudarkom na pomenu
primerjalnih in konkurenčnih prednosti za mednarodni turizem. Dolo-
čena prečudovita dolina je v gospodarskem pomenu brez vsake vrednosti,
če do nje ne pelje pot ali cesta, po kateri lahko pridejo turisti in obiskoval-
ci. Brez dostopnosti predmet v turizmu nima vrednosti! Končni vrednost
in uspešnost podjetja pa sta merljivi s številom kupcev, ki so pripravlje-
ni plačati njegove proizvode in storitve. Podjetje je dobičkonosno, če ta
vrednost presega skupne stroške vseh njegovih aktivnosti. Isto velja za tu-
ristično atrakcijo.
Kdor pride prvi, pridobi konkurenčne prednosti, saj po zaslugi pr-
venstva »pobira smetano«, zmanjšuje stroške z dodatnim učenjem, utr-
juje svoj zaščitni znak in vzpostavlja odnose s kupci brez neposredne
konkurence, dobiva najboljše distribucijske kanale in najboljšo lokacijo,
najprimernejše surovinske in druge vire. Biti prvi omogoča preoblikova-
nje inovacije v prednost drugih oblik, ki pa imajo lahko trajnejšo veljavo.
Inovacijo se lahko tudi posnema, vseh drugih dodatnih konkurenčnih
prednosti pa največkrat ne (Porter, 1998).
Na splošno so moč ali posebne sposobnosti podjetja podlaga, ki mu
omogoča pridobivanje konkurenčnih prednosti na trgu, medtem ko ga
pomanjkljivosti omejujejo pri njegovih nalogah in dolgoročnih ciljih.
Pojma »posebna sposobnost« ali »kritični dejavnik uspeha«, ki ju naj-
večkrat najdemo v literaturi, uporabljamo za oznako specifične kakovo-
sti, ki podjetju omogoča edinstveno prilagajanje pri opravljanju njegovih
nalog, in to bolje, kot zmorejo tekmeci (Olsen, Ching-Yick Tse in West,
1992, str. 24).
Huntova (2000, str. 140) opozarja na možnost izgube primerjalnih
prednosti, ki se lahko zapravijo zaradi šibkosti ali splošne slabe izrabe po-
sameznih notranjih dejavnikov v obliki:
1. neuspeha podjetja pri investicijah,
2. posledičnih dvomov in nejasnosti,
3. neuspeha v prilagajanju.
bojne komunikacije in k povečevanju receptivnih vsebin v potencialnem
receptivnem prostoru.
Porter (1994, str. 447) meni, da je zelo pomembna in bistvena poveza-
nost med aktivnostmi podjetja in njegovimi viri, ki imajo pravzaprav po-
sredno vlogo. Ti izhajajo iz izvajanja aktivnosti v določenem času, lahko
se jih pridobiva od zunaj ali pa gre za kombinacije obojega.
Ritchie in Crouch (1993, str. 36) izpostavljata razliko med ekonom-
sko izmenjavo dobrin in turizmom, s posebnim poudarkom na pomenu
primerjalnih in konkurenčnih prednosti za mednarodni turizem. Dolo-
čena prečudovita dolina je v gospodarskem pomenu brez vsake vrednosti,
če do nje ne pelje pot ali cesta, po kateri lahko pridejo turisti in obiskoval-
ci. Brez dostopnosti predmet v turizmu nima vrednosti! Končni vrednost
in uspešnost podjetja pa sta merljivi s številom kupcev, ki so pripravlje-
ni plačati njegove proizvode in storitve. Podjetje je dobičkonosno, če ta
vrednost presega skupne stroške vseh njegovih aktivnosti. Isto velja za tu-
ristično atrakcijo.
Kdor pride prvi, pridobi konkurenčne prednosti, saj po zaslugi pr-
venstva »pobira smetano«, zmanjšuje stroške z dodatnim učenjem, utr-
juje svoj zaščitni znak in vzpostavlja odnose s kupci brez neposredne
konkurence, dobiva najboljše distribucijske kanale in najboljšo lokacijo,
najprimernejše surovinske in druge vire. Biti prvi omogoča preoblikova-
nje inovacije v prednost drugih oblik, ki pa imajo lahko trajnejšo veljavo.
Inovacijo se lahko tudi posnema, vseh drugih dodatnih konkurenčnih
prednosti pa največkrat ne (Porter, 1998).
Na splošno so moč ali posebne sposobnosti podjetja podlaga, ki mu
omogoča pridobivanje konkurenčnih prednosti na trgu, medtem ko ga
pomanjkljivosti omejujejo pri njegovih nalogah in dolgoročnih ciljih.
Pojma »posebna sposobnost« ali »kritični dejavnik uspeha«, ki ju naj-
večkrat najdemo v literaturi, uporabljamo za oznako specifične kakovo-
sti, ki podjetju omogoča edinstveno prilagajanje pri opravljanju njegovih
nalog, in to bolje, kot zmorejo tekmeci (Olsen, Ching-Yick Tse in West,
1992, str. 24).
Huntova (2000, str. 140) opozarja na možnost izgube primerjalnih
prednosti, ki se lahko zapravijo zaradi šibkosti ali splošne slabe izrabe po-
sameznih notranjih dejavnikov v obliki:
1. neuspeha podjetja pri investicijah,
2. posledičnih dvomov in nejasnosti,
3. neuspeha v prilagajanju.
