Page 13 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Definiranje osnovnih pojmov 13
ristno, saj je lahko pomemben del marketinške strategije in pozicionira-
nja na turističnem trgu. Tudi Kruczek (2015) je prepričan, da atrakcije
omogočajo identifikacijo mest in regij s tem, da opredeljujejo njihovo
identiteto in javno podobo.
Sklenemo lahko, da je turistični vir v vsakem primeru sestavina, po-
tencialna za razvoj turistične privlačnosti, saj predstavlja najvažnejši del
turističnega proizvoda, njegovo jedro. Vsaka turistična privlačnost je tu-
ristični vir, vendar vsak turistični vir ni nujno tudi turistična privlačnost
(Kušen, 2000). Ta trditev govori o kronologiji turističnega vira in nastan-
ku turistične privlačnosti iz vira, kar bomo potem obravnavali v konte-
kstu geneze turističnega vira in njegove valorizacije pred transformacijo
v turistično privlačnost. Kušen namreč opozarja na pomembno razliko
med enim in drugim. Poznavanje in razumevanje teh razlik je pomembno
zagotoviti pri načrtovanju ter upravljanju turizma zaradi doseganja učin-
kovitosti in uspeha na turističnem trgu. Uspeh turizma destinacije se
meri s sposobnostjo menedžmenta v procesu valorizacije turističnih vi-
rov, uspešne turistične atrakcije pa so lahko izjemna ali tudi primarna
konkurenčna prednost za destinacijo. Kruczek (2015) tako razpravlja o t.
i. vodilnih atrakcijah (ang. flagship attractions), ki so obravnavane kot in-
strument gospodarskega razvoja destinacije, pomenijo pa najboljšo in naj-
pomembnejšo atrakcijo, ki je na nek način edinstvena, mednarodno po-
membna in prepoznavna ter zaradi določene velikosti in gospodarskih
učinkov sodi v to kategorijo. Dinamiko valorizacije turističnih virov pa
narekuje povpraševanje, saj lahko, dokler po določenem viru ne obstaja-
ta potreba, interes ali zahteva na strani povpraševanja in zatem angažma
menedžmenta v oblikovanju ponudbe, govorimo le o potencialnih virih.
Značilno za turistične atrakcije je, da so izjemno kompleksne (Kru-
czek, 2015), da so v tesni povezavi z drugimi področji in sektorji (Leask,
2008), imajo tendenco razdrobljenosti (Sotiriadis in Loedolff, 2015) in
skupne lastnosti s turistično destinacijo (Vodeb, 2014), saj predstavljajo
njen podsistem. Slednja značilnost je povezana z Leiperjevim modelom
sistema turistične atrakcije, o katerem bo govora v enemu od naslednjih
poglavij in ob katerem lahko korektno razložimo potovalno izkušnjo po
fazah pa tudi celoten turistični sistem. Značilnost turističnih atrakcij je
tudi to, da jih je potrebno upravljati, da morajo biti informativno in fizič-
no dostopne, da jih je potrebno tržiti in razvijati, kot vsak turistični pro-
izvod, da imajo svojo življenjsko dobo. Poleg tega je njihova indikativ-
na značilnost stalna dinamika, torej da imajo spremembe, ki nastajajo v
družbenem gospodarskem, tehnološkem, političnem in drugih okoljih,
ristno, saj je lahko pomemben del marketinške strategije in pozicionira-
nja na turističnem trgu. Tudi Kruczek (2015) je prepričan, da atrakcije
omogočajo identifikacijo mest in regij s tem, da opredeljujejo njihovo
identiteto in javno podobo.
Sklenemo lahko, da je turistični vir v vsakem primeru sestavina, po-
tencialna za razvoj turistične privlačnosti, saj predstavlja najvažnejši del
turističnega proizvoda, njegovo jedro. Vsaka turistična privlačnost je tu-
ristični vir, vendar vsak turistični vir ni nujno tudi turistična privlačnost
(Kušen, 2000). Ta trditev govori o kronologiji turističnega vira in nastan-
ku turistične privlačnosti iz vira, kar bomo potem obravnavali v konte-
kstu geneze turističnega vira in njegove valorizacije pred transformacijo
v turistično privlačnost. Kušen namreč opozarja na pomembno razliko
med enim in drugim. Poznavanje in razumevanje teh razlik je pomembno
zagotoviti pri načrtovanju ter upravljanju turizma zaradi doseganja učin-
kovitosti in uspeha na turističnem trgu. Uspeh turizma destinacije se
meri s sposobnostjo menedžmenta v procesu valorizacije turističnih vi-
rov, uspešne turistične atrakcije pa so lahko izjemna ali tudi primarna
konkurenčna prednost za destinacijo. Kruczek (2015) tako razpravlja o t.
i. vodilnih atrakcijah (ang. flagship attractions), ki so obravnavane kot in-
strument gospodarskega razvoja destinacije, pomenijo pa najboljšo in naj-
pomembnejšo atrakcijo, ki je na nek način edinstvena, mednarodno po-
membna in prepoznavna ter zaradi določene velikosti in gospodarskih
učinkov sodi v to kategorijo. Dinamiko valorizacije turističnih virov pa
narekuje povpraševanje, saj lahko, dokler po določenem viru ne obstaja-
ta potreba, interes ali zahteva na strani povpraševanja in zatem angažma
menedžmenta v oblikovanju ponudbe, govorimo le o potencialnih virih.
Značilno za turistične atrakcije je, da so izjemno kompleksne (Kru-
czek, 2015), da so v tesni povezavi z drugimi področji in sektorji (Leask,
2008), imajo tendenco razdrobljenosti (Sotiriadis in Loedolff, 2015) in
skupne lastnosti s turistično destinacijo (Vodeb, 2014), saj predstavljajo
njen podsistem. Slednja značilnost je povezana z Leiperjevim modelom
sistema turistične atrakcije, o katerem bo govora v enemu od naslednjih
poglavij in ob katerem lahko korektno razložimo potovalno izkušnjo po
fazah pa tudi celoten turistični sistem. Značilnost turističnih atrakcij je
tudi to, da jih je potrebno upravljati, da morajo biti informativno in fizič-
no dostopne, da jih je potrebno tržiti in razvijati, kot vsak turistični pro-
izvod, da imajo svojo življenjsko dobo. Poleg tega je njihova indikativ-
na značilnost stalna dinamika, torej da imajo spremembe, ki nastajajo v
družbenem gospodarskem, tehnološkem, političnem in drugih okoljih,
