Page 128 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 128
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
Okoljska uspešnost
Okoljsko uspešnosti smo analizirali z Indeksom okoljske uspešnosti, lo-
čeno za vodo, zrak in odpadke za obdobje štirih let, od 2008 do 2011.
Vrednosti Indeksa nad 100 označujejo podjetja, ki so povečala svoje emi-
sije, pod 100 so tista, ki so jih uspela zmanjšati. Podjetjem z Indeksom
okoljske uspešnosti z vrednostjo je enako 100 se količina nastalih emisij v
štiriletnem obdobju ni spremenila.
Rezultati Indeksa okoljske uspešnosti za nevarne odpadke kažejo, da
je 35 podjetij (40 %) povečalo emisije z nevarnimi odpadki. Malenkost
večje je število podjetij, 39 (45 %), ki so količino nevarnih odpadkov us-
peli zmanjšati. Pri 13 podjetjih (15 %) ni prišlo do sprememb. Na osnovi
rezultatov lahko sklenemo, da v celotnem vzorca podjetij ni zaznati po-
sebnih odstopanj v zmanjšanju oz. povečanju količine nastalih nevarnih
128 odpadkov.
Rezultati Indeksa okoljske uspešnosti za celotni prah-zrak kažejo, da
ima 26 podjetij (47 %) vrednost nad 100. Ta so količino emisij celotni
prah-zrak povečala v štiriletnem obdobju. 22 podjetij (40 %) je bilo za
ta okoljski kazalnik okoljsko uspešnih, pri 7 podjetjih (13 %) se količina
emisij v zrak v štiriletnem obdobju ni spremenila. Podobno kot pri nevar-
nih odpadkih tudi tukaj ni opaziti večjih razlik med deležem podjetij, ki
so uspela zmanjšati količino svojih emisij celotni prah-zrak in tistimi, ki
pri tem niso bili uspešni.
Rezultati Indeksa okoljske uspešnosti za KPK-voda izkazujejo, da 16
podjetjem (31 %) ni uspelo zmanjšati nastajanje emisij KPK-voda (z In-
deksom nad 100). 32 podjetij (63 %) je svoje emisije uspelo zmanjšati. Na
enakem nivoju glede izločanja emisij KPK-voda so ostala tri podjetja. Re-
zultati izkazujejo enkrat večji delež okoljsko uspešnih podjetij v primerja-
vi z neuspešnimi. Vzroke za tako velik delež uspešnih podjetij smo iskali
v morebitnih spremembah metodologije monitoringa in zbiranju podat-
kov na ARSO, prav tako tudi v morebitnih spremembah predpisov, kar
bi lahko imelo vpliv na rezultat, a v raziskovanem obdobju do navedenih
sprememb ni prišlo (Žitko Štemberger 2014b).
Zaključimo lahko, da so podjetja pri okoljskem kazalniku KPK-vo-
de v štiriletnem obdobju izkazala večjo okoljsko uspešnost kot pri dru-
gih dveh kazalnikih.
Na osnovi izračunane stopnje pomembnosti hi-kvadrat preskusa za
Indeks okoljske uspešnosti nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-
-zrak, smo prišli do zaključka, da razlike med skupinami podjetij, ki one-
snažujejo s pretežno anorganskim oz. organskim onesnaževanjem, niso
statistično pomembne. Rezultat tako potrjuje ustreznost našega izbora
Okoljska uspešnost
Okoljsko uspešnosti smo analizirali z Indeksom okoljske uspešnosti, lo-
čeno za vodo, zrak in odpadke za obdobje štirih let, od 2008 do 2011.
Vrednosti Indeksa nad 100 označujejo podjetja, ki so povečala svoje emi-
sije, pod 100 so tista, ki so jih uspela zmanjšati. Podjetjem z Indeksom
okoljske uspešnosti z vrednostjo je enako 100 se količina nastalih emisij v
štiriletnem obdobju ni spremenila.
Rezultati Indeksa okoljske uspešnosti za nevarne odpadke kažejo, da
je 35 podjetij (40 %) povečalo emisije z nevarnimi odpadki. Malenkost
večje je število podjetij, 39 (45 %), ki so količino nevarnih odpadkov us-
peli zmanjšati. Pri 13 podjetjih (15 %) ni prišlo do sprememb. Na osnovi
rezultatov lahko sklenemo, da v celotnem vzorca podjetij ni zaznati po-
sebnih odstopanj v zmanjšanju oz. povečanju količine nastalih nevarnih
128 odpadkov.
Rezultati Indeksa okoljske uspešnosti za celotni prah-zrak kažejo, da
ima 26 podjetij (47 %) vrednost nad 100. Ta so količino emisij celotni
prah-zrak povečala v štiriletnem obdobju. 22 podjetij (40 %) je bilo za
ta okoljski kazalnik okoljsko uspešnih, pri 7 podjetjih (13 %) se količina
emisij v zrak v štiriletnem obdobju ni spremenila. Podobno kot pri nevar-
nih odpadkih tudi tukaj ni opaziti večjih razlik med deležem podjetij, ki
so uspela zmanjšati količino svojih emisij celotni prah-zrak in tistimi, ki
pri tem niso bili uspešni.
Rezultati Indeksa okoljske uspešnosti za KPK-voda izkazujejo, da 16
podjetjem (31 %) ni uspelo zmanjšati nastajanje emisij KPK-voda (z In-
deksom nad 100). 32 podjetij (63 %) je svoje emisije uspelo zmanjšati. Na
enakem nivoju glede izločanja emisij KPK-voda so ostala tri podjetja. Re-
zultati izkazujejo enkrat večji delež okoljsko uspešnih podjetij v primerja-
vi z neuspešnimi. Vzroke za tako velik delež uspešnih podjetij smo iskali
v morebitnih spremembah metodologije monitoringa in zbiranju podat-
kov na ARSO, prav tako tudi v morebitnih spremembah predpisov, kar
bi lahko imelo vpliv na rezultat, a v raziskovanem obdobju do navedenih
sprememb ni prišlo (Žitko Štemberger 2014b).
Zaključimo lahko, da so podjetja pri okoljskem kazalniku KPK-vo-
de v štiriletnem obdobju izkazala večjo okoljsko uspešnost kot pri dru-
gih dveh kazalnikih.
Na osnovi izračunane stopnje pomembnosti hi-kvadrat preskusa za
Indeks okoljske uspešnosti nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-
-zrak, smo prišli do zaključka, da razlike med skupinami podjetij, ki one-
snažujejo s pretežno anorganskim oz. organskim onesnaževanjem, niso
statistično pomembne. Rezultat tako potrjuje ustreznost našega izbora
