Page 132 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 132
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
tifikatom in tistim brez njega. Tudi Barla (2007) razkriva, da ima okoljski
standard zelo raznolik učinek na okoljsko delovanje certificiranih podje-
tji. Čeprav so nekatera podjetja po pridobitvi certifikata svoje emisije ob-
čutno zmanjšala, je večina podjetij količino emisij ohranila nespremenje-
nih ali jih celo poslabšala.
Hertin idr. (2004) pa ocenjujejo, da mnoge raziskave o povezano-
sti med ISO 14001 in okoljsko uspešnostjo podjetij niso uspele podati
nespornih ugotovitev predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o okolj-
skem delovanju, saj ISO 14001 ne zahteva razkrivanja okoljskih infor-
macij. Tudi Yin in Schmeidler (2009), ki sta podatke pridobila tako, da
sta podjetjem poslala vprašalnike, priznavata, da je samoevalvacija ome-
jitev njune raziskave in sta zato predlagala, da se v nadaljnjem raziskova-
nju te problematike vključi bolj objektivne okoljske podatke. Prav zaradi
132 slednjega je zanimiva naša raziskava, ki je uporabila objektivne emisijske
podatke o okoljskem delovanju podjetij, a povezanosti med okoljskim stan-
dardom in okoljsko uspešnostjo podjetij ni našla.
ISO 14001 in kakovost okoljskega poročanja
Raziskava Fink Babič in Biloslavo (2012) je ugotovila, da osvojen okoljski
standard ISO 14001 spodbudno vpliva na podjetja, da objavljajo obsež-
nejša trajnostna poročila. S tej je boljša tudi kakovost informacij v poroči-
lih, saj Fink Babič in Biloslavo (2011) navajata, da imajo podjetja z osvo-
jenim okoljskim standardom ISO 14001 v svojih trajnostnih poročilih
vsebinsko bogatejše informacije kot podjetja brez ISO 14001. Toda pot-
rebno je pojasniti, da so bila v raziskavah analizirana trajnostna poročila,
ki vsebujejo tudi družbena razkritja, zato zaključkov o vplivu na okoljska
poročila niso mogli postaviti.
V dotični raziskavi je bil cilj ugotoviti povezanost med okoljskim
standardom ISO 14001 in kakovostjo okoljskega poročanja podjetij pre-
delovalne industrije, zato smo postavili hipotezo H2b: Obstaja povezanost
med osvojenim okoljskim certifikatom ISO 14001 in kakovostjo okoljskega
poročanja predelovalne industrije RS.
Z rezultatom Mann-Whitneyjevega preskusa smo potrdili hipotezo
H2b, saj rezultati izkazujejo statistično pomembnost. Podjetja z osvojenim
okoljskim standardom ISO 14001 imajo višjo povprečno ocena kakovo-
sti okoljskega poročanja kot podjetja, ki so brez certifikata ISO 14001.
Tako pritrjujemo ugotovitvam avtorjev Sumiani, Haslinda in
Lehman (2007), Yusoff in Lehman (2006), da je zaslediti povezavo med
okoljskim standardom ISO 14001 in kakovostjo okoljskega poročanja.
tifikatom in tistim brez njega. Tudi Barla (2007) razkriva, da ima okoljski
standard zelo raznolik učinek na okoljsko delovanje certificiranih podje-
tji. Čeprav so nekatera podjetja po pridobitvi certifikata svoje emisije ob-
čutno zmanjšala, je večina podjetij količino emisij ohranila nespremenje-
nih ali jih celo poslabšala.
Hertin idr. (2004) pa ocenjujejo, da mnoge raziskave o povezano-
sti med ISO 14001 in okoljsko uspešnostjo podjetij niso uspele podati
nespornih ugotovitev predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o okolj-
skem delovanju, saj ISO 14001 ne zahteva razkrivanja okoljskih infor-
macij. Tudi Yin in Schmeidler (2009), ki sta podatke pridobila tako, da
sta podjetjem poslala vprašalnike, priznavata, da je samoevalvacija ome-
jitev njune raziskave in sta zato predlagala, da se v nadaljnjem raziskova-
nju te problematike vključi bolj objektivne okoljske podatke. Prav zaradi
132 slednjega je zanimiva naša raziskava, ki je uporabila objektivne emisijske
podatke o okoljskem delovanju podjetij, a povezanosti med okoljskim stan-
dardom in okoljsko uspešnostjo podjetij ni našla.
ISO 14001 in kakovost okoljskega poročanja
Raziskava Fink Babič in Biloslavo (2012) je ugotovila, da osvojen okoljski
standard ISO 14001 spodbudno vpliva na podjetja, da objavljajo obsež-
nejša trajnostna poročila. S tej je boljša tudi kakovost informacij v poroči-
lih, saj Fink Babič in Biloslavo (2011) navajata, da imajo podjetja z osvo-
jenim okoljskim standardom ISO 14001 v svojih trajnostnih poročilih
vsebinsko bogatejše informacije kot podjetja brez ISO 14001. Toda pot-
rebno je pojasniti, da so bila v raziskavah analizirana trajnostna poročila,
ki vsebujejo tudi družbena razkritja, zato zaključkov o vplivu na okoljska
poročila niso mogli postaviti.
V dotični raziskavi je bil cilj ugotoviti povezanost med okoljskim
standardom ISO 14001 in kakovostjo okoljskega poročanja podjetij pre-
delovalne industrije, zato smo postavili hipotezo H2b: Obstaja povezanost
med osvojenim okoljskim certifikatom ISO 14001 in kakovostjo okoljskega
poročanja predelovalne industrije RS.
Z rezultatom Mann-Whitneyjevega preskusa smo potrdili hipotezo
H2b, saj rezultati izkazujejo statistično pomembnost. Podjetja z osvojenim
okoljskim standardom ISO 14001 imajo višjo povprečno ocena kakovo-
sti okoljskega poročanja kot podjetja, ki so brez certifikata ISO 14001.
Tako pritrjujemo ugotovitvam avtorjev Sumiani, Haslinda in
Lehman (2007), Yusoff in Lehman (2006), da je zaslediti povezavo med
okoljskim standardom ISO 14001 in kakovostjo okoljskega poročanja.
