Page 129 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 129
Empirični del: raziskava okoljske uspešnosti in kakovost okoljskega poročanja ... 129
okoljskih kazalnikov kot splošnih onesnaževalnih kazalnikov, pri katerih
se okoljska uspešnost podjetij pomembno ne razlikuje ne glede na vrsto
proizvodnih procesov.
Pri razumevanju oziroma interpretiranju okoljske uspešnosti podje-
tij je potrebno tudi upoštevati, da gre za relativni koncept, ki je oprede-
ljen kot razmerje med spremembo obsega izločanja izbranega onesnaže-
vala ter ustreznega kazalnika obsega proizvodnje oziroma prodaje.
Uporabo finančne kvantitete prihodki od prodaje za normalizaci-
jo emisijskih podatkov predlagajo tudi številni avtorji, kot so Braam idr.
(2016), Filbeck in Gorman (2004), Fontana idr. (2015), Hart in Ahuja
(1996), Konar in Cohen (1997), Olsthoorn (2000), Patten (2002), Xie in
Hayase (2007).
Povezanost okoljske uspešnosti in kakovosti okoljskega poročanja
Rezultat analize povezanosti med Indeksom okoljske uspešnosti nevar-
nih odpadkov in vrednostjo kakovosti okoljskih poročil je 0,152. Rezul-
tat analize povezanosti med Indeksom okoljske uspešnosti KPK-voda in
kakovostjo okoljskih poročil je -0,017, rezultat take povezanosti za celot-
ni prah-zrak pa je -0,074. Rezultati analize povezanosti ne izkazujejo sta-
tistične pomembnosti.
Z dobljenimi rezultati analize povezanosti vseh treh kazalnikov, ne-
varni odpadki, KPK-voda in celotni prah-zrak, smo ovrgli hipotezo H1:
Obstaja povezanost med kakovostjo okoljskega poročanja in Indeksom
okoljske uspešnosti podjetij predelovalne industrije v RS.
Tako se naše ugotovitve pridružujejo ugotovitvam tistim raziskoval-
cev, ki s svojimi raziskavami niso zaznali pomembnih povezav med ka-
kovostjo okoljskega poročanja in okoljsko uspešnostjo (Freedman in Jag-
gi 2010; Freedman in Wasley 1990; Sutantoputra idr. 2012). Tudi Patten
(2002) kljub drugačnim ugotovitvam svoje raziskave zaključuje, da neu-
speh, da bi našli stabilen odnos med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo
okoljskega poročanja, namiguje na to, da takšen odnos ne obstaja.
Z namenom, da bi bolje razjasnili povezanost med okoljsko uspeš-
nostjo in kakovostjo okoljskega poročanja, smo opravili dodatne analize
povezanosti, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju.
Zanimala nas je povezanost med Indeksom okoljske uspešnosti in
kakovostjo okoljskega poročanja podjetij, ki onesnažujejo s pretežno
anorganskim načinom onesnaževanja. Prav tako nas je ta povezanost
zanimala za skupino podjetij, ki onesnažujejo s pretežno organskimi one-
snaževali. Korelacijske analize smo opravili pri obeh skupinah podjetij za
vse tri okoljske kazalnike: nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-
okoljskih kazalnikov kot splošnih onesnaževalnih kazalnikov, pri katerih
se okoljska uspešnost podjetij pomembno ne razlikuje ne glede na vrsto
proizvodnih procesov.
Pri razumevanju oziroma interpretiranju okoljske uspešnosti podje-
tij je potrebno tudi upoštevati, da gre za relativni koncept, ki je oprede-
ljen kot razmerje med spremembo obsega izločanja izbranega onesnaže-
vala ter ustreznega kazalnika obsega proizvodnje oziroma prodaje.
Uporabo finančne kvantitete prihodki od prodaje za normalizaci-
jo emisijskih podatkov predlagajo tudi številni avtorji, kot so Braam idr.
(2016), Filbeck in Gorman (2004), Fontana idr. (2015), Hart in Ahuja
(1996), Konar in Cohen (1997), Olsthoorn (2000), Patten (2002), Xie in
Hayase (2007).
Povezanost okoljske uspešnosti in kakovosti okoljskega poročanja
Rezultat analize povezanosti med Indeksom okoljske uspešnosti nevar-
nih odpadkov in vrednostjo kakovosti okoljskih poročil je 0,152. Rezul-
tat analize povezanosti med Indeksom okoljske uspešnosti KPK-voda in
kakovostjo okoljskih poročil je -0,017, rezultat take povezanosti za celot-
ni prah-zrak pa je -0,074. Rezultati analize povezanosti ne izkazujejo sta-
tistične pomembnosti.
Z dobljenimi rezultati analize povezanosti vseh treh kazalnikov, ne-
varni odpadki, KPK-voda in celotni prah-zrak, smo ovrgli hipotezo H1:
Obstaja povezanost med kakovostjo okoljskega poročanja in Indeksom
okoljske uspešnosti podjetij predelovalne industrije v RS.
Tako se naše ugotovitve pridružujejo ugotovitvam tistim raziskoval-
cev, ki s svojimi raziskavami niso zaznali pomembnih povezav med ka-
kovostjo okoljskega poročanja in okoljsko uspešnostjo (Freedman in Jag-
gi 2010; Freedman in Wasley 1990; Sutantoputra idr. 2012). Tudi Patten
(2002) kljub drugačnim ugotovitvam svoje raziskave zaključuje, da neu-
speh, da bi našli stabilen odnos med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo
okoljskega poročanja, namiguje na to, da takšen odnos ne obstaja.
Z namenom, da bi bolje razjasnili povezanost med okoljsko uspeš-
nostjo in kakovostjo okoljskega poročanja, smo opravili dodatne analize
povezanosti, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju.
Zanimala nas je povezanost med Indeksom okoljske uspešnosti in
kakovostjo okoljskega poročanja podjetij, ki onesnažujejo s pretežno
anorganskim načinom onesnaževanja. Prav tako nas je ta povezanost
zanimala za skupino podjetij, ki onesnažujejo s pretežno organskimi one-
snaževali. Korelacijske analize smo opravili pri obeh skupinah podjetij za
vse tri okoljske kazalnike: nevarni odpadki, KPK-voda in celotni prah-
