Page 131 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 131
Empirični del: raziskava okoljske uspešnosti in kakovost okoljskega poročanja ... 131
vrednost izločenih emisij okoljskega kazalnika v opazovanem obdobju,
pri tem smo uporabili obrazec za aritmetično sredino.
Dobljeni rezultati kažejo na to, da tako kot rezultati analize povezano-
sti med kakovostjo okoljskih poročil in okoljsko uspešnostjo podjetij niso sta-
tistično pomembni, tudi rezultati analize povezanosti med intenziteto one-
snaževanja in kakovostjo okoljskega poročanja niso statistično pomembni.
Tako kot ne moremo pritrditi avtorjem, ki pojasnjujejo, da obstaja pozi-
tivna povezava med okoljsko uspešnostjo podjetij in kakovostjo njihovih
okoljskih poročil (Al-Tuwaijria idr. 2004; Clarkson, Richardson in Vas-
vari 2008; Iatridis 2013), se ne moremo strinjati niti s tistimi, ki ugotavlja-
lo, da imajo večji onesnaževalci kakovostnejša okoljska poročila (Li, Ri-
chardson in Thornton 1997).
Na osnovi rezultatov raziskave, ki niso potrdili pozitivne oz. negativ-
ne povezave med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo okoljskega poroča-
nja, zaključujemo, podobno kot Sutantoputra idr. (2012), da taka poveza-
va ne obstaja.
ISO 14001 in okoljska uspešnost podjetij
Značilno za sisteme vodenja, katerih glavni predstavnik je okoljski stan-
dard ISO 14001 (EPA 2012), je, da dosegajo cilje, ne da bi morali sprejeti
direktne omejitve skozi zakon ali povzročiti spremembe z ekonomskimi
omejitvami (takse, okoljski davki, kazni). Eden od ključnih motivatorjev
je predpostavka, da so ta orodja zelo učinkovita pot za doseganje okolj-
skih izboljšav. Kritiki so skeptični, da ti mehki instrumenti lahko prispe-
vajo k izboljšanju okolja (Hertin idr. 2004).
V naši raziskavi smo ugotavljali povezavo med ISO 14001 in Indek-
som okoljske uspešnosti oz. okoljsko uspešnostjo podjetij.
Za ugotavljanje povezanosti med prisotnostjo okoljskega standarda
ISO 14001 in Indeksom okoljske uspešnosti smo uporabili Mann-W-
hitneyjev preskus. Na osnovi rezultata tega preskusa ni bilo mogoče potr-
diti statistično pomembnih razlik med povprečnima vrednostma Indeksa
okoljske uspešnosti v skupini podjetij z osvojenim standardom ISO 14001 in
tistimi brez njega. Tak rezultat smo dobili za vsa tri onesnaževala.
Na osnovi dobljenih rezultatov smo zavrnili hipotezo H2a: Obstaja
povezanost med osvojenim okoljskim certifikatom ISO 14001 in Indeksom
okoljske uspešnosti podjetij predelovalne industrije RS.
S svojimi ugotovitvami se tako pridružujemo ugotovitvam raziskav
kot Berkhout idr. (b. l.), Blackman (2012), Hertin idr. (2004), King idr.
(2005), Wagner (2003) in Zobel (2018), ki kažejo, da ni zaznati pomemb-
nih razlik v izboljšanju okoljske uspešnosti med podjetji z okoljskim cer-
vrednost izločenih emisij okoljskega kazalnika v opazovanem obdobju,
pri tem smo uporabili obrazec za aritmetično sredino.
Dobljeni rezultati kažejo na to, da tako kot rezultati analize povezano-
sti med kakovostjo okoljskih poročil in okoljsko uspešnostjo podjetij niso sta-
tistično pomembni, tudi rezultati analize povezanosti med intenziteto one-
snaževanja in kakovostjo okoljskega poročanja niso statistično pomembni.
Tako kot ne moremo pritrditi avtorjem, ki pojasnjujejo, da obstaja pozi-
tivna povezava med okoljsko uspešnostjo podjetij in kakovostjo njihovih
okoljskih poročil (Al-Tuwaijria idr. 2004; Clarkson, Richardson in Vas-
vari 2008; Iatridis 2013), se ne moremo strinjati niti s tistimi, ki ugotavlja-
lo, da imajo večji onesnaževalci kakovostnejša okoljska poročila (Li, Ri-
chardson in Thornton 1997).
Na osnovi rezultatov raziskave, ki niso potrdili pozitivne oz. negativ-
ne povezave med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo okoljskega poroča-
nja, zaključujemo, podobno kot Sutantoputra idr. (2012), da taka poveza-
va ne obstaja.
ISO 14001 in okoljska uspešnost podjetij
Značilno za sisteme vodenja, katerih glavni predstavnik je okoljski stan-
dard ISO 14001 (EPA 2012), je, da dosegajo cilje, ne da bi morali sprejeti
direktne omejitve skozi zakon ali povzročiti spremembe z ekonomskimi
omejitvami (takse, okoljski davki, kazni). Eden od ključnih motivatorjev
je predpostavka, da so ta orodja zelo učinkovita pot za doseganje okolj-
skih izboljšav. Kritiki so skeptični, da ti mehki instrumenti lahko prispe-
vajo k izboljšanju okolja (Hertin idr. 2004).
V naši raziskavi smo ugotavljali povezavo med ISO 14001 in Indek-
som okoljske uspešnosti oz. okoljsko uspešnostjo podjetij.
Za ugotavljanje povezanosti med prisotnostjo okoljskega standarda
ISO 14001 in Indeksom okoljske uspešnosti smo uporabili Mann-W-
hitneyjev preskus. Na osnovi rezultata tega preskusa ni bilo mogoče potr-
diti statistično pomembnih razlik med povprečnima vrednostma Indeksa
okoljske uspešnosti v skupini podjetij z osvojenim standardom ISO 14001 in
tistimi brez njega. Tak rezultat smo dobili za vsa tri onesnaževala.
Na osnovi dobljenih rezultatov smo zavrnili hipotezo H2a: Obstaja
povezanost med osvojenim okoljskim certifikatom ISO 14001 in Indeksom
okoljske uspešnosti podjetij predelovalne industrije RS.
S svojimi ugotovitvami se tako pridružujemo ugotovitvam raziskav
kot Berkhout idr. (b. l.), Blackman (2012), Hertin idr. (2004), King idr.
(2005), Wagner (2003) in Zobel (2018), ki kažejo, da ni zaznati pomemb-
nih razlik v izboljšanju okoljske uspešnosti med podjetji z okoljskim cer-
