Page 15 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
Uvod 15
in Lavers 1995; Patten 2002) oz. je ni zaznati (Freedman in Wasley 1990;
Freedman in Jaggi 2010; Sutantoputra idr. 2012), je to vprašanje postalo
osrednji izziv naše raziskave
Naša raziskava je podobno kot Berkhout idr. (b. l.), Tyteca idr. (2002)
in Clarkson idr. (2011) uporabila javno razpoložljive informacije za oceno
okoljske uspešnosti podjetij. Podobo o okoljskem delovanju podjetij smo
dobili z analizo nekaterih onesnaževal, ki jih podjetja izločajo v okolje.
Poleg tega smo uporabili informacije, pridobljene iz letnih poročil pod-
jetij, ki so rezultat samoevalvacije podjetij, saj je bil naš namen ugotoviti
tudi kakovost1 okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij. V litera-
turi je sicer zaslediti mnogo pripomb glede vprašljive verodostojnosti oz.
na olepševanje informacij, povezanih z okoljskimi vsebinami, ki se pojav-
ljajo v poslovnih oz. okoljskih poročilih podjetij (Braam idr. 2016; Dee-
gan and Rankin 1996; GRI 2009; Schultze in Trommer 2012; Swift 2001;
Windolph 2011) in v informacijah, ki jih objavljajo na spletnih straneh ali
pa nanje odgovarjajo v vprašalnikih in pri tem pogosto prikrivajo neprije-
tno resnico (Windolph 2011). Ugotavljajo tudi (Hertin idr. 2004), da ve-
čina raziskav sloni na tako pridobljenih podatkih, zaradi odsotnosti raz-
položljivih verificiranih informacij o okoljskem delovanju v teh podjetjih.
Če nadaljujemo z osvetljevanjem težave analiziranja okoljskih po-
ročil, moramo poudariti, da se poleg zgoraj omenjenih šibkosti pojav-
ljajo tudi težave, kot so neenotnost standarda poročanja, dosegljivost,
obsežnost in kvaliteta podatkov pa je med podjetji zelo raznolika (En-
vironment Agency 2013; Fink Babič in Biloslavo 2011, 2012; GRI 2009;
UNCTAD 2002; Wensen 2011). Od podjetij samih je odvisno, kaj in
kako pogosto poročajo.
Čeprav so mednarodno uveljavljene smernice za oblikovanje traj-
nostnih poročil, kot so GRI, dosegljive že od leta 2000 in od takrat re-
dno posodobljene, si s kazalniki v teh smernicah nismo mogli pomaga-
ti, saj večina slovenskih podjetij poroča daleč pod ravnjo njihovih zahtev.
Raziskavi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) namreč ugotavljata, da je
poročanje slovenskih podjetij vsebinsko revno tako po raznovrstnosti
informacij kot po njihovi kakovosti, tj. informacije niso podprte s kvan-
titativnimi in časovno primerljivimi podatki. Raziskavi sta analizirali
okoljska poročila oz. okoljske informacije, ki so jih podjetja objavila na
svojih spletnih straneh.
Namen naše raziskave je bil analizirati objavljene informacije v okolj-
skih poročilih, ki so del letnih poslovnih poročil. Zaradi zgoraj navede-
1 Pod besedno zvezo kakovost okoljskega poročanja razumemo raznovrstnost in izčrpnost objavl-
jenih informacij v okoljskih poročilih.
in Lavers 1995; Patten 2002) oz. je ni zaznati (Freedman in Wasley 1990;
Freedman in Jaggi 2010; Sutantoputra idr. 2012), je to vprašanje postalo
osrednji izziv naše raziskave
Naša raziskava je podobno kot Berkhout idr. (b. l.), Tyteca idr. (2002)
in Clarkson idr. (2011) uporabila javno razpoložljive informacije za oceno
okoljske uspešnosti podjetij. Podobo o okoljskem delovanju podjetij smo
dobili z analizo nekaterih onesnaževal, ki jih podjetja izločajo v okolje.
Poleg tega smo uporabili informacije, pridobljene iz letnih poročil pod-
jetij, ki so rezultat samoevalvacije podjetij, saj je bil naš namen ugotoviti
tudi kakovost1 okoljskega poročanja v letnih poročilih podjetij. V litera-
turi je sicer zaslediti mnogo pripomb glede vprašljive verodostojnosti oz.
na olepševanje informacij, povezanih z okoljskimi vsebinami, ki se pojav-
ljajo v poslovnih oz. okoljskih poročilih podjetij (Braam idr. 2016; Dee-
gan and Rankin 1996; GRI 2009; Schultze in Trommer 2012; Swift 2001;
Windolph 2011) in v informacijah, ki jih objavljajo na spletnih straneh ali
pa nanje odgovarjajo v vprašalnikih in pri tem pogosto prikrivajo neprije-
tno resnico (Windolph 2011). Ugotavljajo tudi (Hertin idr. 2004), da ve-
čina raziskav sloni na tako pridobljenih podatkih, zaradi odsotnosti raz-
položljivih verificiranih informacij o okoljskem delovanju v teh podjetjih.
Če nadaljujemo z osvetljevanjem težave analiziranja okoljskih po-
ročil, moramo poudariti, da se poleg zgoraj omenjenih šibkosti pojav-
ljajo tudi težave, kot so neenotnost standarda poročanja, dosegljivost,
obsežnost in kvaliteta podatkov pa je med podjetji zelo raznolika (En-
vironment Agency 2013; Fink Babič in Biloslavo 2011, 2012; GRI 2009;
UNCTAD 2002; Wensen 2011). Od podjetij samih je odvisno, kaj in
kako pogosto poročajo.
Čeprav so mednarodno uveljavljene smernice za oblikovanje traj-
nostnih poročil, kot so GRI, dosegljive že od leta 2000 in od takrat re-
dno posodobljene, si s kazalniki v teh smernicah nismo mogli pomaga-
ti, saj večina slovenskih podjetij poroča daleč pod ravnjo njihovih zahtev.
Raziskavi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) namreč ugotavljata, da je
poročanje slovenskih podjetij vsebinsko revno tako po raznovrstnosti
informacij kot po njihovi kakovosti, tj. informacije niso podprte s kvan-
titativnimi in časovno primerljivimi podatki. Raziskavi sta analizirali
okoljska poročila oz. okoljske informacije, ki so jih podjetja objavila na
svojih spletnih straneh.
Namen naše raziskave je bil analizirati objavljene informacije v okolj-
skih poročilih, ki so del letnih poslovnih poročil. Zaradi zgoraj navede-
1 Pod besedno zvezo kakovost okoljskega poročanja razumemo raznovrstnost in izčrpnost objavl-
jenih informacij v okoljskih poročilih.
