Page 17 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
Uvod 17
Za ugotavljanje okoljske uspešnosti podjetij smo opravili analizo po-
datkov o emisijah podjetij, ki so javno dosegljivi na seznamih spleta Agen-
cije RS za okolje (ARSO). Izhodišče za našo zamisel smo dobili v meto-
dologiji raziskave Levy (1995). Hettige idr. (1994) so prav z vključevanjem
okoljskih podatkov iz ameriške okoljske agencije EPA razvili indeks one-
snaževanja, imenovan World Bank’s Industrial Pollution Projection
System. Prav tako Patten (2002) uporablja podatke o strupenih emisijah
podjetij, ki jih pripravlja ameriška okoljska agencija EPA. Omenjene raz-
iskave so uporabljale kvantitativni pristop in sekundarne podatke iz raz-
položljivih okoljskih baz posameznih držav.
Raziskovalci za študije okoljskega delovanja podjetij sicer lahko upo-
rabljajo tudi kvalitatitvni pristop s poglobljenimi intervjuji, npr. Rao idr.
(2009). Na ta način skušajo pridobiti čim bolj izčrpne notranje informaci-
je o dejanskem dogajanju v podjetjih. Tudi slovenska avtorja Radonjič in
Tominc (2007) sta s pomočjo vprašalnikov od vzorca slovenskih podjetij
pridobila podatke o njihovem okoljskem delovanju in vplivu ISO 14001.
Knez-Riedl (2001) ob tem opozarja, da je pri podjetjih opaziti nepriprav-
ljenost, da bi odkrili podatke o svojem okoljskem delovanju predvsem za-
radi strahu, da ne bi poslabšali svojega ugleda.
Zaradi navedenega smo se odločili, da izkoristimo bogato bazo jav-
no dostopnih podatkov iz ARSO. Na osnovi priporočil strokovnih služb
iz agencije ARSO smo določili, katere kazalnike emisij naj izberemo kot
najbolj primerne za spremljanje trenda onesnaževanja skozi izbrano ča-
sovno obdobje. Temeljni argument, da smo se odločili za omenjene po-
datke, je dejstvo, da so ti verodostojni, saj jih pri izdelavi svojih okoljskih
poročil uporabljata tako ARSO kot Statistični urad RS (SURS).3 Infor-
macije iz teh podatkovnih baz so vključene v pripravo kazalcev okolja, ki
so eden bistvenih gradnikov za pripravo slovenskega prispevka o okolju,
objavljenega v Evropskem poročilu o stanju okolja in obetih, pa tudi za
pripravo drugih mednarodnih poročil za institucije, kot so Organizacija
za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Svetovna zdravstvena organizacija,
Ekonomska komisija Združenih narodov (ARSO 2014). Drug argument
predstavlja javna razpoložljivost teh podatkov na spletnih straneh ARSO.
Mnoge raziskave (Braam idr. 2016, Filbeck in Gorman 2004; Fonta-
na idr. 2015, Hart in Ahuja 1996; Konar in Cohen 1997; Olsthoorn 2000;
3 Na podlagi 106. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) ministrstvo, pristojno za okolje, priprav-
lja t. i. nacionalna poročila o okolju. (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8di-
la/poro%c4% 8dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/). Poleg tega pa ARSO o stanju
okolja v Sloveniji poroča tudi EU. (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8dila/
poro%c4%8dila%20o% 20stanju%20okolja%20v%20Evropi/).
Za ugotavljanje okoljske uspešnosti podjetij smo opravili analizo po-
datkov o emisijah podjetij, ki so javno dosegljivi na seznamih spleta Agen-
cije RS za okolje (ARSO). Izhodišče za našo zamisel smo dobili v meto-
dologiji raziskave Levy (1995). Hettige idr. (1994) so prav z vključevanjem
okoljskih podatkov iz ameriške okoljske agencije EPA razvili indeks one-
snaževanja, imenovan World Bank’s Industrial Pollution Projection
System. Prav tako Patten (2002) uporablja podatke o strupenih emisijah
podjetij, ki jih pripravlja ameriška okoljska agencija EPA. Omenjene raz-
iskave so uporabljale kvantitativni pristop in sekundarne podatke iz raz-
položljivih okoljskih baz posameznih držav.
Raziskovalci za študije okoljskega delovanja podjetij sicer lahko upo-
rabljajo tudi kvalitatitvni pristop s poglobljenimi intervjuji, npr. Rao idr.
(2009). Na ta način skušajo pridobiti čim bolj izčrpne notranje informaci-
je o dejanskem dogajanju v podjetjih. Tudi slovenska avtorja Radonjič in
Tominc (2007) sta s pomočjo vprašalnikov od vzorca slovenskih podjetij
pridobila podatke o njihovem okoljskem delovanju in vplivu ISO 14001.
Knez-Riedl (2001) ob tem opozarja, da je pri podjetjih opaziti nepriprav-
ljenost, da bi odkrili podatke o svojem okoljskem delovanju predvsem za-
radi strahu, da ne bi poslabšali svojega ugleda.
Zaradi navedenega smo se odločili, da izkoristimo bogato bazo jav-
no dostopnih podatkov iz ARSO. Na osnovi priporočil strokovnih služb
iz agencije ARSO smo določili, katere kazalnike emisij naj izberemo kot
najbolj primerne za spremljanje trenda onesnaževanja skozi izbrano ča-
sovno obdobje. Temeljni argument, da smo se odločili za omenjene po-
datke, je dejstvo, da so ti verodostojni, saj jih pri izdelavi svojih okoljskih
poročil uporabljata tako ARSO kot Statistični urad RS (SURS).3 Infor-
macije iz teh podatkovnih baz so vključene v pripravo kazalcev okolja, ki
so eden bistvenih gradnikov za pripravo slovenskega prispevka o okolju,
objavljenega v Evropskem poročilu o stanju okolja in obetih, pa tudi za
pripravo drugih mednarodnih poročil za institucije, kot so Organizacija
za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Svetovna zdravstvena organizacija,
Ekonomska komisija Združenih narodov (ARSO 2014). Drug argument
predstavlja javna razpoložljivost teh podatkov na spletnih straneh ARSO.
Mnoge raziskave (Braam idr. 2016, Filbeck in Gorman 2004; Fonta-
na idr. 2015, Hart in Ahuja 1996; Konar in Cohen 1997; Olsthoorn 2000;
3 Na podlagi 106. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) ministrstvo, pristojno za okolje, priprav-
lja t. i. nacionalna poročila o okolju. (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8di-
la/poro%c4% 8dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/). Poleg tega pa ARSO o stanju
okolja v Sloveniji poroča tudi EU. (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8dila/
poro%c4%8dila%20o% 20stanju%20okolja%20v%20Evropi/).
