Page 18 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
Patten 2002), ki se nanašajo na ocenjevanje okoljskega delovanja podjetij,
navajajo, da fizični kazalniki, kot so izpusti enote nekega emitenta v zrak
ali vodo, sami po sebi niso ne dobri ne slabi, ampak morajo biti postavljeni
v razmerje do ekonomskih podatkov, da lahko postanejo okoljski kazal-
ci. Olsthoorn (2000) nadalje ugotavlja, da se ekonomske količine lahko
uporabljajo za tehtanje informacij, ki vsebujejo fizične-okoljske dimen-
zije. Prilagoditev okoljskih podatkov na velikost podjetja s pomočjo eko-
nomskih podatkov je potrebna zato, ker se »ceteris paribus« od velikih
podjetij pričakujejo večje emisije kot od manjših (Patten 2002). Ti podat-
ki so postavljeni v obliki razmerij: v števcu je fizična ali okoljska kvanti-
teta in v imenovalcu ekonomska ali finančna kvantiteta, znotraj katere
so predlagane različne možnosti, npr. prihodki od prodaje (Al-Tuwaijri
idr. 2004; Braam idr. 2016; Clarkson idr. 2008; Filbeck in Gorman 2004;
18 Fontana idr. 2015; Hart in Ahuja 1996; Konar in Cohen 1997; Olsthoorn
2000; Patten 2002). Tako je tudi naša raziskava slonela na zgornjih ugoto-
vitvah, saj smo podatke o okoljski uspešnosti postavili v relacijo do izbra-
nega finančnega kazalnika in tako izračunali Indeks okoljske uspešnosti.
Pojasniti je potrebno, da v našem primeru ne gre za izgradnjo komple-
ksnega indeksnega števila, kot so npr. Environmental Performance Index
(EPI), Environmental Sustainability Index (ESI) ali Dow Jones Sustaina-
bility Index (DJSI). Kompleksni indeksi so zasnovani za analizo obsežne-
ga področja delovanja, tako npr. EPI 2014 združuje kategorijo okoljskega
zdravja (vplivi na zdravje, kvaliteta zraka, vode in sanitarije) in kategorijo
vitalnost ekosistema (ribištvo, gozdovi, podnebje, energija, biodiverzite-
ta, kmetijstvo in vodni viri) (EPI 2014). Kot je navedeno na spletni strani
EPI (2014), EPI obravnava zelo obsežno področje okoljske problemati-
ke, a je prisotno občutno pomanjkanje podatkov in informacijske vrzeli.
Prav zaradi težav s pridobivanjem relevantnih podatkov smo se odločili
za zasnovo enostavnega Indeksa okoljske uspešnosti, ki k analizi okoljske
problematike pristopa z analizo posameznih emisij podjetij.
Dobljen Indeks okoljske uspešnosti smo nato postavili v razmerje z
rezultati, pridobljenimi z analizo kakovosti okoljskega poročanja. Rezul-
tati predhodne raziskave Fink Babič in Biloslavo (2012) kažejo, da pod-
jetja, ki spadajo med onesnaževalce večjega obsega (IPPC zavezanci), na
spletu objavljajo obsežnejša trajnostna poročila glede na raznovrstnost
informacij, po izčrpnosti4 objavljenih informacij pa IPPC zavezanci ne
izstopajo (Fink Babič in Biloslavo 2011). Tako avtorja nista oblikovala
trdnih zaključkov v zvezi s povezavo med intenziteto onesnaževanja pa-
4 Izčrpnost informacij sporoča, ali je informacija le opisna ali pa vsebuje tudi podatke o količinah
oz. časovnih podatkih. Izčrpnost je ocenjena z vrednostmi od 0 do 3.
Patten 2002), ki se nanašajo na ocenjevanje okoljskega delovanja podjetij,
navajajo, da fizični kazalniki, kot so izpusti enote nekega emitenta v zrak
ali vodo, sami po sebi niso ne dobri ne slabi, ampak morajo biti postavljeni
v razmerje do ekonomskih podatkov, da lahko postanejo okoljski kazal-
ci. Olsthoorn (2000) nadalje ugotavlja, da se ekonomske količine lahko
uporabljajo za tehtanje informacij, ki vsebujejo fizične-okoljske dimen-
zije. Prilagoditev okoljskih podatkov na velikost podjetja s pomočjo eko-
nomskih podatkov je potrebna zato, ker se »ceteris paribus« od velikih
podjetij pričakujejo večje emisije kot od manjših (Patten 2002). Ti podat-
ki so postavljeni v obliki razmerij: v števcu je fizična ali okoljska kvanti-
teta in v imenovalcu ekonomska ali finančna kvantiteta, znotraj katere
so predlagane različne možnosti, npr. prihodki od prodaje (Al-Tuwaijri
idr. 2004; Braam idr. 2016; Clarkson idr. 2008; Filbeck in Gorman 2004;
18 Fontana idr. 2015; Hart in Ahuja 1996; Konar in Cohen 1997; Olsthoorn
2000; Patten 2002). Tako je tudi naša raziskava slonela na zgornjih ugoto-
vitvah, saj smo podatke o okoljski uspešnosti postavili v relacijo do izbra-
nega finančnega kazalnika in tako izračunali Indeks okoljske uspešnosti.
Pojasniti je potrebno, da v našem primeru ne gre za izgradnjo komple-
ksnega indeksnega števila, kot so npr. Environmental Performance Index
(EPI), Environmental Sustainability Index (ESI) ali Dow Jones Sustaina-
bility Index (DJSI). Kompleksni indeksi so zasnovani za analizo obsežne-
ga področja delovanja, tako npr. EPI 2014 združuje kategorijo okoljskega
zdravja (vplivi na zdravje, kvaliteta zraka, vode in sanitarije) in kategorijo
vitalnost ekosistema (ribištvo, gozdovi, podnebje, energija, biodiverzite-
ta, kmetijstvo in vodni viri) (EPI 2014). Kot je navedeno na spletni strani
EPI (2014), EPI obravnava zelo obsežno področje okoljske problemati-
ke, a je prisotno občutno pomanjkanje podatkov in informacijske vrzeli.
Prav zaradi težav s pridobivanjem relevantnih podatkov smo se odločili
za zasnovo enostavnega Indeksa okoljske uspešnosti, ki k analizi okoljske
problematike pristopa z analizo posameznih emisij podjetij.
Dobljen Indeks okoljske uspešnosti smo nato postavili v razmerje z
rezultati, pridobljenimi z analizo kakovosti okoljskega poročanja. Rezul-
tati predhodne raziskave Fink Babič in Biloslavo (2012) kažejo, da pod-
jetja, ki spadajo med onesnaževalce večjega obsega (IPPC zavezanci), na
spletu objavljajo obsežnejša trajnostna poročila glede na raznovrstnost
informacij, po izčrpnosti4 objavljenih informacij pa IPPC zavezanci ne
izstopajo (Fink Babič in Biloslavo 2011). Tako avtorja nista oblikovala
trdnih zaključkov v zvezi s povezavo med intenziteto onesnaževanja pa-
4 Izčrpnost informacij sporoča, ali je informacija le opisna ali pa vsebuje tudi podatke o količinah
oz. časovnih podatkih. Izčrpnost je ocenjena z vrednostmi od 0 do 3.
