Page 19 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Uvod 19
noge in zavzetostjo do okoljskega poročanja in nista mogla pritrditi ugo-
tovitvam, da so podjetja v panogah, ki bolj onesnažujejo, bolj motivira-
na za poročanje kot tam, kjer je vpliv na okolje manjši (Jose in Lee 2007;
Kolk 2003; KMPG 2008; UNCTC 1993). Pojavlja se razmišljanje, da se
ob zelo skromnem poročanju podjetij o svojih aktivnostih do varovanja
okolja porajajo dvomi o zadostnosti njihovega okoljskega prizadevanja v
praksi (Fink Babič in Biloslavo 2012), zato je smiselno nadaljnje razisko-
vanje v tej smeri.
Pri izboru gospodarskih panog za raziskavo smo upoštevali v nadalje-
vanju predstavljena spoznanja. Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) ugo-
tavljata, da so mnogi avtorji opravili analize kakovosti okoljskih poročil
na vzorcih podjetij iz različnih gospodarskih panog (od bank, elektro-
distribucije, hotelov, iz podjetij gradbene, kemijske, farmacevtske, živil-
ske, avtomobilske, kovinske, elektroindustrije ipd., kar je opazno iz razi-
skav Belal in Lubinin (2009); Davis Walling in Batterman (1997); Idowu
in Towler (2004); Jose in Lee (2007); Kotsiantis in Kanellopoulos (2008);
KPMG (2008); Salama (2009). Tudi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012)
sta v svojih raziskavah obravnavala podjetja iz različnih panog dejavnosti,
a sta ugotovila, da bi bilo pri nadaljnjem raziskovanju za vzorec smotrno
vzeti podjetja iz izbora sorodnih panog dejavnosti, saj bi to omogočilo
kvalitetnejšo primerjavo med podjetji po obremenjevanju okolja, to pa je
odvisno od gospodarske panoge. Podjetja predelovalne industrije omo-
gočajo zelo primerno populacijo za analizo, saj je tukaj neposredni vpliv
obremenjevanja okolja dobro opazen in merljiv (to so emisije v zrak, vodo
in tla).
Nekatere raziskave, ki sta jih opravljala npr. Gonzales Benito in Oscar
(2005), ugotavljajo, da certificirana podjetja izražajo močnejše okoljske
vrednote in zavzetost za zmanjševanje industrijskega onesnaževanja kot
necertificirana. Tudi Fink Babič in Biloslavo (2012) ugotavljata, da osvo-
jen okoljski standard ISO 14001 spodbudno vpliva na podjetja, da ob-
sežneje trajnostno poročajo, prav tako pa je tudi kvaliteta informacij v
poročilih boljša (Fink Babič in Biloslavo 2011), toda analizirana trajno-
stna poročila vsebujejo tudi družbena razkritja, zato zaključkov o pove-
zanosti okoljskega standarda z okoljskimi razkritji ne moremo postaviti.
Radonjič in Tominc (2007) v svoji raziskavi razkrivata, da je ISO 14001
pozitivno vplival na izboljšanje okoljskega delovanja podjetij. Schalteg-
ger in Wagner (2017) ocenjujejeta, da mnoge raziskave o vplivu cetrifi-
kata na okoljsko učinkovitost niso uspele podati nespornih ugotovitev.
Vzrok temu je predvsem pomanjkanje podatkov o okoljskem delovanju
(Hertin idr. 2004), saj ISO 14001 ne zahteva razkrivanja okoljskih infor-
noge in zavzetostjo do okoljskega poročanja in nista mogla pritrditi ugo-
tovitvam, da so podjetja v panogah, ki bolj onesnažujejo, bolj motivira-
na za poročanje kot tam, kjer je vpliv na okolje manjši (Jose in Lee 2007;
Kolk 2003; KMPG 2008; UNCTC 1993). Pojavlja se razmišljanje, da se
ob zelo skromnem poročanju podjetij o svojih aktivnostih do varovanja
okolja porajajo dvomi o zadostnosti njihovega okoljskega prizadevanja v
praksi (Fink Babič in Biloslavo 2012), zato je smiselno nadaljnje razisko-
vanje v tej smeri.
Pri izboru gospodarskih panog za raziskavo smo upoštevali v nadalje-
vanju predstavljena spoznanja. Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) ugo-
tavljata, da so mnogi avtorji opravili analize kakovosti okoljskih poročil
na vzorcih podjetij iz različnih gospodarskih panog (od bank, elektro-
distribucije, hotelov, iz podjetij gradbene, kemijske, farmacevtske, živil-
ske, avtomobilske, kovinske, elektroindustrije ipd., kar je opazno iz razi-
skav Belal in Lubinin (2009); Davis Walling in Batterman (1997); Idowu
in Towler (2004); Jose in Lee (2007); Kotsiantis in Kanellopoulos (2008);
KPMG (2008); Salama (2009). Tudi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012)
sta v svojih raziskavah obravnavala podjetja iz različnih panog dejavnosti,
a sta ugotovila, da bi bilo pri nadaljnjem raziskovanju za vzorec smotrno
vzeti podjetja iz izbora sorodnih panog dejavnosti, saj bi to omogočilo
kvalitetnejšo primerjavo med podjetji po obremenjevanju okolja, to pa je
odvisno od gospodarske panoge. Podjetja predelovalne industrije omo-
gočajo zelo primerno populacijo za analizo, saj je tukaj neposredni vpliv
obremenjevanja okolja dobro opazen in merljiv (to so emisije v zrak, vodo
in tla).
Nekatere raziskave, ki sta jih opravljala npr. Gonzales Benito in Oscar
(2005), ugotavljajo, da certificirana podjetja izražajo močnejše okoljske
vrednote in zavzetost za zmanjševanje industrijskega onesnaževanja kot
necertificirana. Tudi Fink Babič in Biloslavo (2012) ugotavljata, da osvo-
jen okoljski standard ISO 14001 spodbudno vpliva na podjetja, da ob-
sežneje trajnostno poročajo, prav tako pa je tudi kvaliteta informacij v
poročilih boljša (Fink Babič in Biloslavo 2011), toda analizirana trajno-
stna poročila vsebujejo tudi družbena razkritja, zato zaključkov o pove-
zanosti okoljskega standarda z okoljskimi razkritji ne moremo postaviti.
Radonjič in Tominc (2007) v svoji raziskavi razkrivata, da je ISO 14001
pozitivno vplival na izboljšanje okoljskega delovanja podjetij. Schalteg-
ger in Wagner (2017) ocenjujejeta, da mnoge raziskave o vplivu cetrifi-
kata na okoljsko učinkovitost niso uspele podati nespornih ugotovitev.
Vzrok temu je predvsem pomanjkanje podatkov o okoljskem delovanju
(Hertin idr. 2004), saj ISO 14001 ne zahteva razkrivanja okoljskih infor-
