Page 66 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
ISO 14001 ali EMAS, ne more biti zadostno merilo za merjenje okoljske
uspešnosti podjetja, pa čeprav presojevanje v postopku pridobitve certi-
fikata poteka s tretje strani in temelji na javno dostopnih smernicah ter
tako zagotovi določeno stopnjo objektivnosti, ne specificira pa natančno
jasnega izboljšanja.
Pri ugotavljanju vpliva SRO na izboljšanje okoljske učinkovitosti je
pomenljiva obsežna raziskava, ki je pokrivala šest industrijskih sektorjev
(proizvodnja elektrike, papirna industrija, umetna gnojila, tekstilna in-
dustrija, tiskarstvo, računalniška industrija) v šestih državah EU (Austri-
ja, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Velika Britanija). Zaključki,
ki sledijo iz rezultatov, kažejo, da v veliki večini primerov podjetja s SRO
ne kažejo občutno boljšega okoljskega delovanja kot tista brez (Hertin
idr. 2004). Tudi Blackman (2012), King idr. (2005) in Wagner (2003) na-
66 vajajo, da rezultati raziskave niso potrdili hipoteze o povezanosti Siste-
mov ravnanja z okoljem z okoljsko uspešnostjo certificiranih podjetij. Re-
zultati raziskave Barla (2007) razkrivajo, da ima okoljski standard zelo
raznolik učinek na okoljsko delovanje certificiranih podjetji. Čeprav so
nekatera podjetja po pridobitvi certifikata svoje emisije občutno zmanj-
šala, je večina podjetij količino emisij ohranila nespremenjenih ali jih celo
poslabšala.
Pozitiven učinek okoljskega standarda ISO 14001 na zmanjšanje ne-
gativnega vpliva na okolje je zaznala raziskava Schylander in Martinuzzi
(2007), kjer avtorja poudarjata, da je bil učinek standarda še posebno opa-
zen na področju odpadkov. Poleg tega pojasnjujeta, da ISO 14001 izpol-
njuje veliko pričakovanj, ki se nanašajo na druge pomembne vidike, kot
je skladnost z zakonodajo, izboljšanje okoljskega upravljanja, sistemizaci-
ja okoljskih dejavnosti. Okoljski standard vidita kot orodje, ki služi šte-
vilnim namenom. Raziskava je pridobila podatke 71 avstrijskih podjetij z
osvojenim certifikatom okoljskega standarda. Dahlström idr. (2003) so v
obsežni raziskavi, kjer je bilo v vzorcu analiziranih kar 800 obratov, ugo-
tovili, da so v obratih, ki imajo vpeljane Sisteme upravljanje z okoljem,
določeni vidiki okoljskega upravljanja boljši kot v obratih brez SRO, niso
pa našli povezave med SRO in verjetnostjo pojavljanja nesreč, neskla-
dnostjo z zakonodajo in številom pritožb. Mnoge izboljšave v okoljskem
delovanju podjetij, ki so bile opažene, so posledica vpeljave ISO 14001
(Ammenberg in Hjelm 2003). V vzorcu so bila majhna in srednje veli-
ka podjetja. Najbolj očitne izboljšave so se zgodile na področju upravlja-
nja z odpadki, prav tako pa so izboljšave zaznane tudi pri zamenjavi mate-
riala z okolju prijaznejšim zmanjšanjem transportnih poti, manjši porabi
energije in manjši porabi surovin. Tudi Radonjič in Tominc (2007) v svo-
ISO 14001 ali EMAS, ne more biti zadostno merilo za merjenje okoljske
uspešnosti podjetja, pa čeprav presojevanje v postopku pridobitve certi-
fikata poteka s tretje strani in temelji na javno dostopnih smernicah ter
tako zagotovi določeno stopnjo objektivnosti, ne specificira pa natančno
jasnega izboljšanja.
Pri ugotavljanju vpliva SRO na izboljšanje okoljske učinkovitosti je
pomenljiva obsežna raziskava, ki je pokrivala šest industrijskih sektorjev
(proizvodnja elektrike, papirna industrija, umetna gnojila, tekstilna in-
dustrija, tiskarstvo, računalniška industrija) v šestih državah EU (Austri-
ja, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Velika Britanija). Zaključki,
ki sledijo iz rezultatov, kažejo, da v veliki večini primerov podjetja s SRO
ne kažejo občutno boljšega okoljskega delovanja kot tista brez (Hertin
idr. 2004). Tudi Blackman (2012), King idr. (2005) in Wagner (2003) na-
66 vajajo, da rezultati raziskave niso potrdili hipoteze o povezanosti Siste-
mov ravnanja z okoljem z okoljsko uspešnostjo certificiranih podjetij. Re-
zultati raziskave Barla (2007) razkrivajo, da ima okoljski standard zelo
raznolik učinek na okoljsko delovanje certificiranih podjetji. Čeprav so
nekatera podjetja po pridobitvi certifikata svoje emisije občutno zmanj-
šala, je večina podjetij količino emisij ohranila nespremenjenih ali jih celo
poslabšala.
Pozitiven učinek okoljskega standarda ISO 14001 na zmanjšanje ne-
gativnega vpliva na okolje je zaznala raziskava Schylander in Martinuzzi
(2007), kjer avtorja poudarjata, da je bil učinek standarda še posebno opa-
zen na področju odpadkov. Poleg tega pojasnjujeta, da ISO 14001 izpol-
njuje veliko pričakovanj, ki se nanašajo na druge pomembne vidike, kot
je skladnost z zakonodajo, izboljšanje okoljskega upravljanja, sistemizaci-
ja okoljskih dejavnosti. Okoljski standard vidita kot orodje, ki služi šte-
vilnim namenom. Raziskava je pridobila podatke 71 avstrijskih podjetij z
osvojenim certifikatom okoljskega standarda. Dahlström idr. (2003) so v
obsežni raziskavi, kjer je bilo v vzorcu analiziranih kar 800 obratov, ugo-
tovili, da so v obratih, ki imajo vpeljane Sisteme upravljanje z okoljem,
določeni vidiki okoljskega upravljanja boljši kot v obratih brez SRO, niso
pa našli povezave med SRO in verjetnostjo pojavljanja nesreč, neskla-
dnostjo z zakonodajo in številom pritožb. Mnoge izboljšave v okoljskem
delovanju podjetij, ki so bile opažene, so posledica vpeljave ISO 14001
(Ammenberg in Hjelm 2003). V vzorcu so bila majhna in srednje veli-
ka podjetja. Najbolj očitne izboljšave so se zgodile na področju upravlja-
nja z odpadki, prav tako pa so izboljšave zaznane tudi pri zamenjavi mate-
riala z okolju prijaznejšim zmanjšanjem transportnih poti, manjši porabi
energije in manjši porabi surovin. Tudi Radonjič in Tominc (2007) v svo-
