Page 67 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Okoljska uspešnost podjetij 67
ji raziskavi razkrivata, da je ISO 14001 pozitivno vplival na izboljšanje
okoljskega delovanja podjetij. Arnold in Whitford (2006) pojasnjujeta,
da obsežen razpon dokazov potrjuje, da podjetja, ki vpeljejo Sistem okolj-
skega upravljanja, kot je ISO 14001, izboljšajo svojo okoljsko delovanje
in uspešnost. Pozitivno povezanost ugotavljajo tudi Arimura idr. (2008),
Potoski in Prakash (2005) ter Johnstone idr. (2007). Testa idr. (2014) ugo-
tavljajo pozitiven učinek ISO 14001 na kratkoročno okoljsko delovanje
podjetij, ne pa tudi takega vpliva na dolgi rok. González Benito in Gon-
zález Benito (2005) ugotavljata, da certificirana podjetja izražajo močnej-
šo zavzetost za zmanjševanje industrijskega onesnaževanja kot necerti-
ficirana. Podjetja, ki standard ISO 14001 integrirajo v svoje dejavnosti,
pogosteje omenjajo izboljšave pri okoljski uspešnosti, razkrivata Yin in
Schmeidler (2009). Podatke sta raziskovalca dobila tako, da sta podjetjem
poslala vprašalnike. Prav samoevalvacija pa je omejitev te raziskave, priz-
navata avtorja. Predlagata, da se v nadaljnjem raziskovanju te problemati-
ke vključi bolj objektivne okoljske podatke, kot so npr. tisti, objavljeni na
spletnih straneh okoljskih agencij.
Precej je tudi avtorjev, ki v svojih raziskavah zaznavajo tako pozitivne
učinke kot negativne vplive okoljskih certifikatov na okoljsko uspešnost
podjetij. Tyteca idr. (2002) pojasnjujejo, da izsledki njihove raziskave, iz-
delane za leto 1996, v panogi proizvodnja električne energije s fosilnimi
gorivi kažejo na to, da podjetja z osvojenim ISO certifikatom dosegajo
nižjo okoljsko uspešnost kot podjetja brez certifikata. Nasprotno pa ana-
liza podjetij iz panoge papirna industrija za isto leto 1996 kaže na zelo ja-
sen pozitiven vpliv okoljskih certifikatov na okoljsko uspešnost, ki se od-
raža v znižanju KPK emisij v vodo. V obeh primerih avtorji poudarjajo,
da majhno število podjetij v vzorcu ne zadostuje, da bi lahko te rezul-
tate označili kot statistično signifikanten. Berkhout idr. (b. l.) navajajo,
da podjetja z osvojenim certifikatom SRO, kot sta ISO 14001 in EMAS,
ne delujejo bolje kot tista, ki so brez njega. V določenih primerih, MEPI
project jih je zaznal 16, so podjetja z osvojenim SRO delovala celo slab-
še, nasprotno pa so bila opažena tudi podjetja panoge proizvodnje gno-
jil, kjer so bile nižje emisije dušika v vodo zaznane med podjetji z osvoje-
nim SRO. Raziskava Zobel (2018) se je osredotočala na 12 letno obdobje
in primerjala certificirana in ne-certificirana podjetja predelovalne indu-
strije na Švedskem glede na spremembo okoljske uspešnosti. Ugotovitve
kažejo, da ni zaznati pomembnih razlik v izboljšanju okoljske uspešnosti
med podjetji z okoljskim standardom in tistimi brez njega.
Tudi certificirana podjetja papirne industrije so imele manjše emi-
sije KPK v vodo in manjšo porabo vode. Kljub temu obstaja precejšnja
ji raziskavi razkrivata, da je ISO 14001 pozitivno vplival na izboljšanje
okoljskega delovanja podjetij. Arnold in Whitford (2006) pojasnjujeta,
da obsežen razpon dokazov potrjuje, da podjetja, ki vpeljejo Sistem okolj-
skega upravljanja, kot je ISO 14001, izboljšajo svojo okoljsko delovanje
in uspešnost. Pozitivno povezanost ugotavljajo tudi Arimura idr. (2008),
Potoski in Prakash (2005) ter Johnstone idr. (2007). Testa idr. (2014) ugo-
tavljajo pozitiven učinek ISO 14001 na kratkoročno okoljsko delovanje
podjetij, ne pa tudi takega vpliva na dolgi rok. González Benito in Gon-
zález Benito (2005) ugotavljata, da certificirana podjetja izražajo močnej-
šo zavzetost za zmanjševanje industrijskega onesnaževanja kot necerti-
ficirana. Podjetja, ki standard ISO 14001 integrirajo v svoje dejavnosti,
pogosteje omenjajo izboljšave pri okoljski uspešnosti, razkrivata Yin in
Schmeidler (2009). Podatke sta raziskovalca dobila tako, da sta podjetjem
poslala vprašalnike. Prav samoevalvacija pa je omejitev te raziskave, priz-
navata avtorja. Predlagata, da se v nadaljnjem raziskovanju te problemati-
ke vključi bolj objektivne okoljske podatke, kot so npr. tisti, objavljeni na
spletnih straneh okoljskih agencij.
Precej je tudi avtorjev, ki v svojih raziskavah zaznavajo tako pozitivne
učinke kot negativne vplive okoljskih certifikatov na okoljsko uspešnost
podjetij. Tyteca idr. (2002) pojasnjujejo, da izsledki njihove raziskave, iz-
delane za leto 1996, v panogi proizvodnja električne energije s fosilnimi
gorivi kažejo na to, da podjetja z osvojenim ISO certifikatom dosegajo
nižjo okoljsko uspešnost kot podjetja brez certifikata. Nasprotno pa ana-
liza podjetij iz panoge papirna industrija za isto leto 1996 kaže na zelo ja-
sen pozitiven vpliv okoljskih certifikatov na okoljsko uspešnost, ki se od-
raža v znižanju KPK emisij v vodo. V obeh primerih avtorji poudarjajo,
da majhno število podjetij v vzorcu ne zadostuje, da bi lahko te rezul-
tate označili kot statistično signifikanten. Berkhout idr. (b. l.) navajajo,
da podjetja z osvojenim certifikatom SRO, kot sta ISO 14001 in EMAS,
ne delujejo bolje kot tista, ki so brez njega. V določenih primerih, MEPI
project jih je zaznal 16, so podjetja z osvojenim SRO delovala celo slab-
še, nasprotno pa so bila opažena tudi podjetja panoge proizvodnje gno-
jil, kjer so bile nižje emisije dušika v vodo zaznane med podjetji z osvoje-
nim SRO. Raziskava Zobel (2018) se je osredotočala na 12 letno obdobje
in primerjala certificirana in ne-certificirana podjetja predelovalne indu-
strije na Švedskem glede na spremembo okoljske uspešnosti. Ugotovitve
kažejo, da ni zaznati pomembnih razlik v izboljšanju okoljske uspešnosti
med podjetji z okoljskim standardom in tistimi brez njega.
Tudi certificirana podjetja papirne industrije so imele manjše emi-
sije KPK v vodo in manjšo porabo vode. Kljub temu obstaja precejšnja
