Page 72 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
ARSO (2010), niso prikazane po gospodarskih sektorjih, ampak so raz-
deljene v dve skupini: nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih de-
javnosti ter nevarni komunalni odpadki. Skupna količina nastalih nevar-
nih odpadkov je prikazana po letih, in sicer za obdobje 2002 do 2007. V
tiskani izdaji ARSO (2014) so nevarni odpadki predstavljeni za obdobje
od leta 2008 do leta 2012 in prikazani po posameznih gospodarskih sek-
torjih ter za gospodinjstvo: predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgo-
vina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, oskrba z vodo, ravnanje z
odplakami in odpadki, saniranje okolja, nevarni odpadki v ostalih proi-
zvodnih in storitvenih dejavnostih, nevarni odpadki v gospodinjstvu.
Podatki kazalca Nevarni odpadki za našo raziskavo niso ustrezni, saj
so predstavljeni agregatno in nam ne omogočajo ugotavljanja povezano-
sti med okoljsko uspešnostjo podjetij glede kazalnika Nevarni odpadki in
72 kakovostjo okoljskih poročil v podjetjih.
Sicer pa o kazalniku Nevarni odpadki menimo, da je ta zelo prime-
ren za našo raziskavo, saj je za predelovalno dejavnost zelo značilen. Naj-
več nevarnih odpadkov nastane prav pri predelovalni dejavnosti ARSO
(2014). Nevarni odpadki so aktualni tudi zaradi svojega obremenilnega
vpliva na okolje, ker predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi, zato
zahtevajo tudi strožji nadzor kot nenevarni (ARSO 2014). Medtem ko
je meja za poročanje o nenevarnih odpadkih 10 ton nastalih odpadkov
na leto, morajo povzročitelji nevarnih odpadkov poročati, ko presežejo
mejo 5 kg na leto. Skladno s predpisi morajo povzročitelji nevarne odpad-
ke tudi posebej označevati in o njih voditi ločeno evidenco (ARSO 2014,
Šarc 2013).
O primernosti kazalnika Nevarni odpadki za ugotavljanje okoljske
uspešnosti v naši raziskavi smo se pogovarjali tudi z vodji oddelka za od-
padke. Povzetki razgovorov s strokovnima sodelavkama s področja od-
padkov na ARSO so zapisani v podpoglavju 5.5.1, Predstavitev okoljskih
kazalnikov za analizo okoljske uspešnosti, Kazalniki za odpadke.
Zanimiv je tudi kazalec Odpadki iz predelovalnih in storitvenih de-
javnostih, ki prikazuje količine vseh nastalih odpadkov iz proizvodnih in
storitvenih dejavnosti v Sloveniji, pri čemer so upoštevani tako nevarni
kot tudi nenevarni odpadki. Nevarnih odpadkov se do leta 2007 ni pri-
kazovalo ločeno.
Kazalec predstavlja naslednje rezultate:
– Nastale količine nenevarnih in nevarnih odpadkov iz proizvo-
dnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji od leta 2002 do 2009
(ARSO 2011b).
ARSO (2010), niso prikazane po gospodarskih sektorjih, ampak so raz-
deljene v dve skupini: nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih de-
javnosti ter nevarni komunalni odpadki. Skupna količina nastalih nevar-
nih odpadkov je prikazana po letih, in sicer za obdobje 2002 do 2007. V
tiskani izdaji ARSO (2014) so nevarni odpadki predstavljeni za obdobje
od leta 2008 do leta 2012 in prikazani po posameznih gospodarskih sek-
torjih ter za gospodinjstvo: predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgo-
vina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, oskrba z vodo, ravnanje z
odplakami in odpadki, saniranje okolja, nevarni odpadki v ostalih proi-
zvodnih in storitvenih dejavnostih, nevarni odpadki v gospodinjstvu.
Podatki kazalca Nevarni odpadki za našo raziskavo niso ustrezni, saj
so predstavljeni agregatno in nam ne omogočajo ugotavljanja povezano-
sti med okoljsko uspešnostjo podjetij glede kazalnika Nevarni odpadki in
72 kakovostjo okoljskih poročil v podjetjih.
Sicer pa o kazalniku Nevarni odpadki menimo, da je ta zelo prime-
ren za našo raziskavo, saj je za predelovalno dejavnost zelo značilen. Naj-
več nevarnih odpadkov nastane prav pri predelovalni dejavnosti ARSO
(2014). Nevarni odpadki so aktualni tudi zaradi svojega obremenilnega
vpliva na okolje, ker predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi, zato
zahtevajo tudi strožji nadzor kot nenevarni (ARSO 2014). Medtem ko
je meja za poročanje o nenevarnih odpadkih 10 ton nastalih odpadkov
na leto, morajo povzročitelji nevarnih odpadkov poročati, ko presežejo
mejo 5 kg na leto. Skladno s predpisi morajo povzročitelji nevarne odpad-
ke tudi posebej označevati in o njih voditi ločeno evidenco (ARSO 2014,
Šarc 2013).
O primernosti kazalnika Nevarni odpadki za ugotavljanje okoljske
uspešnosti v naši raziskavi smo se pogovarjali tudi z vodji oddelka za od-
padke. Povzetki razgovorov s strokovnima sodelavkama s področja od-
padkov na ARSO so zapisani v podpoglavju 5.5.1, Predstavitev okoljskih
kazalnikov za analizo okoljske uspešnosti, Kazalniki za odpadke.
Zanimiv je tudi kazalec Odpadki iz predelovalnih in storitvenih de-
javnostih, ki prikazuje količine vseh nastalih odpadkov iz proizvodnih in
storitvenih dejavnosti v Sloveniji, pri čemer so upoštevani tako nevarni
kot tudi nenevarni odpadki. Nevarnih odpadkov se do leta 2007 ni pri-
kazovalo ločeno.
Kazalec predstavlja naslednje rezultate:
– Nastale količine nenevarnih in nevarnih odpadkov iz proizvo-
dnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji od leta 2002 do 2009
(ARSO 2011b).
