Page 73 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
Empirični del: raziskava okoljske uspešnosti in kakovost okoljskega poročanja ... 73
– Nastale količine nenevarnih odpadkov iz proizvodnih in stori-
tvenih dejavnosti v Sloveniji glede na posamezne sektorje v ob-
dobju 2002–2009 ARSO (2011b) oz. v obdobju 2008–2012
(ARSO 2014). Pri tem so za obdobje 2002–2007 na ARSO
(2011b) navedeni podatki za naslednje sektorje: predelovalne de-
javnosti, gradbeništvo; oskrba z električno energijo; rudarstvo;
kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; trgovina, popravila mo-
tornih vozil in izdelkov široke porabe; ostalo. V tiskani publi-
kaciji ARSO (2014) so predstavljeni le podatki za štiri sektorje
(brez rudarstva in trgovine ter popravila motornih vozil in izdel-
kov široke porabe) in sektor, označen kot ostalo.
Kazalec tudi grafično prikazuje spremembe skupne količine odpad-
kov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti glede na spremembo BDP
za določeno časovno obdobje, a rezultati niso prikazano ločeno po posa-
meznih oddelkih, temveč za celotno proizvodno in storitveno dejavnost.
Prav tako je za celotno dejavnost proizvodnega storitvenega sektorja pri-
kazano »Ravnanje z odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v
Sloveniji« (ARSO 2011b).
Menimo, da je kazalec zelo zanimiv, saj prikazuje dinamiko nasta-
janja odpadkov za gospodarsko dejavnost, kar je zelo aktualna vsebina.
Glavnino vseh odpadkov v Sloveniji namreč predstavljajo odpadki, ki
nastanejo pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti (ARSO
2014).
Predstavljeni so tako nevarni in nenevarni odpadki v skupnih vred-
nostih, pa tudi ločeno nenevarni odpadki. Vsi podatki so predstavljeni
na agregatni ravni, zaradi česar tega kazalca pri naši raziskavi ne moremo
uporabiti, prav tako ne njegove metodologije, saj ne omogoča pridobitve
podatkov po posameznih podjetjih, kar je ključno za izvedbo raziskave.
Kazalec skupna vrednost nenevarnih odpadkov bi bi sicer alterna-
tivna možnost nevarnim odpadkom, toda opozoriti je potrebno na po-
manjkljivost, da so v tem sklopu zajeti tudi mešani komunalni odpadki,
o katerih pa podjetja niso obvezna poročati in je zato vrzel med podatki
občutna (Žitnik 2011, Šarc 2013).
Med javno dostopnimi podatki o odpadkih v Sloveniji so tudi po-
datki, ki jih v svojih objavah navaja Statistični urad Republike Slovenije,
SURS. Tako so npr. na spletni strani SURS (2009b, 2010, 2011c, 2012b)
prikazani podatki o odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
v Sloveniji za posamezna leta. Primerjani so podatki s preteklim letom
in predstavljeni primerjalni deleži nastalih odpadkov v naslednjih dejav-
nostih: predelovalna dejavnostih, gradbeništvo, dejavnost oskrbe z elek-
– Nastale količine nenevarnih odpadkov iz proizvodnih in stori-
tvenih dejavnosti v Sloveniji glede na posamezne sektorje v ob-
dobju 2002–2009 ARSO (2011b) oz. v obdobju 2008–2012
(ARSO 2014). Pri tem so za obdobje 2002–2007 na ARSO
(2011b) navedeni podatki za naslednje sektorje: predelovalne de-
javnosti, gradbeništvo; oskrba z električno energijo; rudarstvo;
kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; trgovina, popravila mo-
tornih vozil in izdelkov široke porabe; ostalo. V tiskani publi-
kaciji ARSO (2014) so predstavljeni le podatki za štiri sektorje
(brez rudarstva in trgovine ter popravila motornih vozil in izdel-
kov široke porabe) in sektor, označen kot ostalo.
Kazalec tudi grafično prikazuje spremembe skupne količine odpad-
kov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti glede na spremembo BDP
za določeno časovno obdobje, a rezultati niso prikazano ločeno po posa-
meznih oddelkih, temveč za celotno proizvodno in storitveno dejavnost.
Prav tako je za celotno dejavnost proizvodnega storitvenega sektorja pri-
kazano »Ravnanje z odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v
Sloveniji« (ARSO 2011b).
Menimo, da je kazalec zelo zanimiv, saj prikazuje dinamiko nasta-
janja odpadkov za gospodarsko dejavnost, kar je zelo aktualna vsebina.
Glavnino vseh odpadkov v Sloveniji namreč predstavljajo odpadki, ki
nastanejo pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti (ARSO
2014).
Predstavljeni so tako nevarni in nenevarni odpadki v skupnih vred-
nostih, pa tudi ločeno nenevarni odpadki. Vsi podatki so predstavljeni
na agregatni ravni, zaradi česar tega kazalca pri naši raziskavi ne moremo
uporabiti, prav tako ne njegove metodologije, saj ne omogoča pridobitve
podatkov po posameznih podjetjih, kar je ključno za izvedbo raziskave.
Kazalec skupna vrednost nenevarnih odpadkov bi bi sicer alterna-
tivna možnost nevarnim odpadkom, toda opozoriti je potrebno na po-
manjkljivost, da so v tem sklopu zajeti tudi mešani komunalni odpadki,
o katerih pa podjetja niso obvezna poročati in je zato vrzel med podatki
občutna (Žitnik 2011, Šarc 2013).
Med javno dostopnimi podatki o odpadkih v Sloveniji so tudi po-
datki, ki jih v svojih objavah navaja Statistični urad Republike Slovenije,
SURS. Tako so npr. na spletni strani SURS (2009b, 2010, 2011c, 2012b)
prikazani podatki o odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
v Sloveniji za posamezna leta. Primerjani so podatki s preteklim letom
in predstavljeni primerjalni deleži nastalih odpadkov v naslednjih dejav-
nostih: predelovalna dejavnostih, gradbeništvo, dejavnost oskrbe z elek-
