Page 76 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
razpoložljivi podatki, ki predstavljajo količino uporabljene vode v rudar-
stvu, predelovalnih dejavnostih, v oskrbi z električno energijo in v oskrbi
z vodo. Podatki so prikazani v odstotnih deležih in podani v primerjavi s
predhodnim letom. Podani so tudi podatki o tem, kolikšen delež upora-
bljene vode je bil uporabljen za proizvodnjo, kolikšen za hlajenje, za sani-
tarne in druge namene. Vsi podatki so agregatni in jih za analizo po po-
sameznih podjetjih ne moremo uporabljati. Tudi kazalnik poraba vode ni
najbolj primeren za ugotavljanje okoljske uspešnosti podjetij, saj Tomaže-
vič (2010) pojasnjuje, da kazalec količina porabljene vode ni ustrezen, ker
nekatera podjetja sicer zapirajo krogotoke in posledično porabljajo manj
vode, emisije v vode pa še vedno spuščajo. Tako poraba vode ni relevan-
ten kazalnik okoljske uspešnosti podjetij. Med številnimi onesnaževalni-
mi kazalniki tako Tomaževič (2010) kot Žitko Štemberger (2014b) pripo-
76 ročata KPK kot primeren kazalnik za oceno onesnaževanja, ker je splošen
in zato prisoten pri večini podjetij, spada pa tudi med obvezne kazalni-
ke za poročanje.
Na vprašanje, kaj bi lahko poleg KPK bil alternativni kazalnik za ugo-
tavljanje okoljske uspešnosti podjetij za področje voda, Žitko Štemberger
(2014) svetuje izbiro enega od obveznih kazalnikov, ki so med emisija-
mi poleg KPK (ki zajema širši spekter informacije) tudi biološka potreba
po kisiku (BPK) in neraztopljene snovi. Alternativni predlog emisijam v
vode bi lahko bila odvedena odpadna voda (Žitko Štemberger 2014).
Poleg zgoraj omenjenih virov, ki v Sloveniji prikazujejo javno razpolo-
žljive podatke o onesnaževanju okolja, so ti predstavljeni tudi v Poročilih
o okolju, ki jih periodično izdaja Ministrstvo RS za okolje.
V Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji za leto 2009, MOP (2010),
so objavljeni podatki o obremenjevanju okolja v gospodarstvu kot rela-
tivni prispevek sektorjev k obremenjevanju okolja. Podatki so zato pred-
stavljeni le za tiste gospodarske dejavnosti, pri katerih je določena oblika
onesnaževanja najbolj izrazita. Podatki za odpadke so navedeni za dejav-
nost proizvodnje in oskrbe z električno energijo, gradbeništva ter pri ob-
delavi in predelavi lesa. Poraba vode je navedena za dejavnosti oskrbe z
električno energijo, med predelovalnimi dejavnostmi pa le za dejavnosti
proizvodnja hrane in pijač in tekstilno in usnjarsko industrijo, ker je v teh
poraba vode največja. Poraba električne energije je med predelovalnimi
dejavnostmi najbolj izrazita v panogah proizvodnja kovin in kovinskih
izdelkov, proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaknin
ter v papirno-celulozni industriji. K izpustom žveplovega dioksida in to-
plogrednih plinov največ prispeva proizvodnja energije, k izpustom duši-
kovih oksidov in ogljikovega monoksida promet, k izpustom amonijaka
razpoložljivi podatki, ki predstavljajo količino uporabljene vode v rudar-
stvu, predelovalnih dejavnostih, v oskrbi z električno energijo in v oskrbi
z vodo. Podatki so prikazani v odstotnih deležih in podani v primerjavi s
predhodnim letom. Podani so tudi podatki o tem, kolikšen delež upora-
bljene vode je bil uporabljen za proizvodnjo, kolikšen za hlajenje, za sani-
tarne in druge namene. Vsi podatki so agregatni in jih za analizo po po-
sameznih podjetjih ne moremo uporabljati. Tudi kazalnik poraba vode ni
najbolj primeren za ugotavljanje okoljske uspešnosti podjetij, saj Tomaže-
vič (2010) pojasnjuje, da kazalec količina porabljene vode ni ustrezen, ker
nekatera podjetja sicer zapirajo krogotoke in posledično porabljajo manj
vode, emisije v vode pa še vedno spuščajo. Tako poraba vode ni relevan-
ten kazalnik okoljske uspešnosti podjetij. Med številnimi onesnaževalni-
mi kazalniki tako Tomaževič (2010) kot Žitko Štemberger (2014b) pripo-
76 ročata KPK kot primeren kazalnik za oceno onesnaževanja, ker je splošen
in zato prisoten pri večini podjetij, spada pa tudi med obvezne kazalni-
ke za poročanje.
Na vprašanje, kaj bi lahko poleg KPK bil alternativni kazalnik za ugo-
tavljanje okoljske uspešnosti podjetij za področje voda, Žitko Štemberger
(2014) svetuje izbiro enega od obveznih kazalnikov, ki so med emisija-
mi poleg KPK (ki zajema širši spekter informacije) tudi biološka potreba
po kisiku (BPK) in neraztopljene snovi. Alternativni predlog emisijam v
vode bi lahko bila odvedena odpadna voda (Žitko Štemberger 2014).
Poleg zgoraj omenjenih virov, ki v Sloveniji prikazujejo javno razpolo-
žljive podatke o onesnaževanju okolja, so ti predstavljeni tudi v Poročilih
o okolju, ki jih periodično izdaja Ministrstvo RS za okolje.
V Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji za leto 2009, MOP (2010),
so objavljeni podatki o obremenjevanju okolja v gospodarstvu kot rela-
tivni prispevek sektorjev k obremenjevanju okolja. Podatki so zato pred-
stavljeni le za tiste gospodarske dejavnosti, pri katerih je določena oblika
onesnaževanja najbolj izrazita. Podatki za odpadke so navedeni za dejav-
nost proizvodnje in oskrbe z električno energijo, gradbeništva ter pri ob-
delavi in predelavi lesa. Poraba vode je navedena za dejavnosti oskrbe z
električno energijo, med predelovalnimi dejavnostmi pa le za dejavnosti
proizvodnja hrane in pijač in tekstilno in usnjarsko industrijo, ker je v teh
poraba vode največja. Poraba električne energije je med predelovalnimi
dejavnostmi najbolj izrazita v panogah proizvodnja kovin in kovinskih
izdelkov, proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaknin
ter v papirno-celulozni industriji. K izpustom žveplovega dioksida in to-
plogrednih plinov največ prispeva proizvodnja energije, k izpustom duši-
kovih oksidov in ogljikovega monoksida promet, k izpustom amonijaka
