Page 75 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Empirični del: raziskava okoljske uspešnosti in kakovost okoljskega poročanja ... 75
leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100 (ARSO 2013c). V naši raziska-
vi smo v izračun Indeksa zajeli tudi finančne podatke za normalizacijo
okoljskih podatkov na obseg poslovanja podjetja.
Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije (SURS),
in sicer SURS (2013), so za emisije v zrak podane informacije le o dveh
onesnaževalih – ogljikovem dioksidu (CO2) in dušikovih oksidih (NOx).
Predstavljeni so podatki obeh onesnaževal v vrednosti celotnih količin
emisij za naslednje dejavnosti: promet in skladiščenje; dejavnost oskrba z
električno energijo, s plinom in paro, predelovalne dejavnosti, druge de-
javnosti in gospodinjstva. Podatki so primerjani med leti 2008 do 2011.
Podatki so koristni za pridobitev vpogleda v to, koliko k celokupni vred-
nosti emisij teh onesnaževal prispevajo različne dejavnosti, tudi predelo-
valne dejavnosti, in ali so se v zadnjih letih izpusti povečali ali ne. Podatki
nam ne morejo koristiti pri naši raziskavi, kjer je namen pridobiti infor-
macije o izpustih onesnaževal za posamezno podjetje in te postaviti v re-
lacijo do finančnih kazalnikov. Kazalca predstavljata toplogredne pline,
katerih izpusti so bolj značilni za energetiko, promet, goriva v industrijski
in gospodinjski rabi, manj pa za same industrijske procese (ARSO 2012;
MOP 2010). Okoljska kazalnika za našo raziskavo zato nista najboljša,
čeprav bi kot alternativa kazalniku celotni prah sicer lahko uporabili ka-
zalnik izpusti toplogrednih plinov, med katere poleg »ogljikovega dio-
ksida (CO2) in di-dušikovega oksida (N2O) uvrščamo še metan (CH4),
F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani
ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6) ter CFC-spojine (fluo-
rokloroogljikovodike), HCFC-spojine (hidroklorofluoroogljikovodike)
in ozon«, kot so navedeni na ARSO (2012). Toplogredni plini so prav
tako splošna onesnaževala, le da so manj značilna za industrijske proce-
se, a bi z njimi lahko ugotavljali porabo fosilnih goriv v industriji (ARSO
2012).
Kazalci za sklop voda
V sklopu vode je zajetih 16 kazalcev, večina jih prikazuje stanje voda v Slo-
veniji, npr. Kakovost pitne vode, Kakovost voda za življenje sladkovodnih
rib, Kakovost podzemne vode, Nitrati v podzemni vodi, Pesticidi v pod-
zemni vodi, Fosfor v jezerih, Vodovarstvena območja, Hranila in bioke-
mijska potreba kisika v rekah ipd. Ni kazalcev, ki bi predstavljali emisije v
vode po virih izpustov, kot so industrija, kmetijstvo idr. Glede na vsebino
kazalcev se ti ne dotikajo problema naše raziskave.
Poleg zgornjega vira so podatki o vodi v Sloveniji javno dosegljivi še
na spletnih straneh Statističnega urada, SURS (2011d, 2013a); so javno
leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100 (ARSO 2013c). V naši raziska-
vi smo v izračun Indeksa zajeli tudi finančne podatke za normalizacijo
okoljskih podatkov na obseg poslovanja podjetja.
Na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije (SURS),
in sicer SURS (2013), so za emisije v zrak podane informacije le o dveh
onesnaževalih – ogljikovem dioksidu (CO2) in dušikovih oksidih (NOx).
Predstavljeni so podatki obeh onesnaževal v vrednosti celotnih količin
emisij za naslednje dejavnosti: promet in skladiščenje; dejavnost oskrba z
električno energijo, s plinom in paro, predelovalne dejavnosti, druge de-
javnosti in gospodinjstva. Podatki so primerjani med leti 2008 do 2011.
Podatki so koristni za pridobitev vpogleda v to, koliko k celokupni vred-
nosti emisij teh onesnaževal prispevajo različne dejavnosti, tudi predelo-
valne dejavnosti, in ali so se v zadnjih letih izpusti povečali ali ne. Podatki
nam ne morejo koristiti pri naši raziskavi, kjer je namen pridobiti infor-
macije o izpustih onesnaževal za posamezno podjetje in te postaviti v re-
lacijo do finančnih kazalnikov. Kazalca predstavljata toplogredne pline,
katerih izpusti so bolj značilni za energetiko, promet, goriva v industrijski
in gospodinjski rabi, manj pa za same industrijske procese (ARSO 2012;
MOP 2010). Okoljska kazalnika za našo raziskavo zato nista najboljša,
čeprav bi kot alternativa kazalniku celotni prah sicer lahko uporabili ka-
zalnik izpusti toplogrednih plinov, med katere poleg »ogljikovega dio-
ksida (CO2) in di-dušikovega oksida (N2O) uvrščamo še metan (CH4),
F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani
ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6) ter CFC-spojine (fluo-
rokloroogljikovodike), HCFC-spojine (hidroklorofluoroogljikovodike)
in ozon«, kot so navedeni na ARSO (2012). Toplogredni plini so prav
tako splošna onesnaževala, le da so manj značilna za industrijske proce-
se, a bi z njimi lahko ugotavljali porabo fosilnih goriv v industriji (ARSO
2012).
Kazalci za sklop voda
V sklopu vode je zajetih 16 kazalcev, večina jih prikazuje stanje voda v Slo-
veniji, npr. Kakovost pitne vode, Kakovost voda za življenje sladkovodnih
rib, Kakovost podzemne vode, Nitrati v podzemni vodi, Pesticidi v pod-
zemni vodi, Fosfor v jezerih, Vodovarstvena območja, Hranila in bioke-
mijska potreba kisika v rekah ipd. Ni kazalcev, ki bi predstavljali emisije v
vode po virih izpustov, kot so industrija, kmetijstvo idr. Glede na vsebino
kazalcev se ti ne dotikajo problema naše raziskave.
Poleg zgornjega vira so podatki o vodi v Sloveniji javno dosegljivi še
na spletnih straneh Statističnega urada, SURS (2011d, 2013a); so javno
