Page 80 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
Omenjeni podatki so pri zunanjem ocenjevanju okoljske uspešnosti os-
nova za vzpostavitev našega modela za ocenjevanje okoljske uspešnosti.
Uporabo tovrstnih podatkov, ki so predhodno predelani in oblikovani v
različne kazalce s strani presojevalnih agencij, uporabljajo tudi drugi av-
torji kot so Filbeck in Gorman (2004), Hart in Ahuja (1996). Okoljsko
uspešnost nato postavimo v relacijo do kakovosti okoljskega poročanja.
Prav pozitivna povezava med kakovostjo okoljskega poročanja in okoljske
uspešnosti potrjuje verodostojnost okoljskega poročanja (Al-Tuwaijri,
Christensen in Hughes 2004). Bolj okoljsko uspešna podjetja bi namreč
morala razkriti več okoljskih informacij (v količini in kakovosti) kot manj
uspešna (Al-Tuwaijri, Christensen in Hughes 2004). To trditev zagovarja
teorija o prostovoljnih razkritjih (Dye 2001, Verrecchia 1983), ki razlaga,
da okoljsko uspešna podjetja objavljajo kakovostnejša poročila, razkriva-
80 jo informacije, podprte z objektivnimi kazalci okoljske uspešnosti, ki jih
okoljsko neuspešna podjetja ne morejo objaviti v svojih poročilih, saj bi si
s tem pokvarila svoj ugled.
Če omenjena teorija drži, je posledično metoda, ki temelji na ugotav-
ljanju okoljske uspešnosti podjetij, hkrati tudi ustrezen pristop za razkri-
vanje kakovosti in verodostojnosti okoljskega poročanja in bi na ta na-
čin lahko pozitivno odgovorili na raziskovalno vprašanje št. 2: Koliko je
kakovost okoljskega poročanja verodostojen odraz prizadevanja podjetij za
zmanjšanje obremenjevanja okolja?
V poglavju 4.7 smo poleg zgornje teorije podrobno pojasnili še mne-
nja in ugotovitve drugih raziskovalcev o povezavi med okoljsko uspeš-
nostjo in kakovostjo okoljskega poročanja. Ker so stališča do te proble-
matike nasprotujoča in ni enotnega mnenja, vprašanje pa zelo aktualno,
smo se odločili, da lastno raziskavo o tem izvedemo tudi sami.
Predstavitev izbora vzorca podjetij
Pri izboru vzorca podjetij oz. gospodarskih panog za raziskavo smo upo-
števali naslednja spoznanja. Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) ugota-
vljata, da so mnogi avtorji opravili analize kakovosti okoljskih poročil na
vzorcih podjetij iz različnih gospodarskih panog: od bank, elektrodistri-
bucije, hotelov, do podjetij gradbene, kemijske, farmacevtske, živilske,
avtomobilske, kovinske, elektroindustrije, kar je opazno iz mnogih raz-
iskav (Belal in Lubinin 2009; Davis Walling in Batterman 1997; Idowu
in Towler 2004; Jose in Lee 2007; Kotsiantis in Kanellopoulos 2008;
KPMG 2008; Salama 2009). Tudi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) sta
v svojih raziskavah obravnavala podjetja iz različnih panog, od kovinske,
kemijske industrije in elektronike do trgovine, bančništva in zavarovalni-
Omenjeni podatki so pri zunanjem ocenjevanju okoljske uspešnosti os-
nova za vzpostavitev našega modela za ocenjevanje okoljske uspešnosti.
Uporabo tovrstnih podatkov, ki so predhodno predelani in oblikovani v
različne kazalce s strani presojevalnih agencij, uporabljajo tudi drugi av-
torji kot so Filbeck in Gorman (2004), Hart in Ahuja (1996). Okoljsko
uspešnost nato postavimo v relacijo do kakovosti okoljskega poročanja.
Prav pozitivna povezava med kakovostjo okoljskega poročanja in okoljske
uspešnosti potrjuje verodostojnost okoljskega poročanja (Al-Tuwaijri,
Christensen in Hughes 2004). Bolj okoljsko uspešna podjetja bi namreč
morala razkriti več okoljskih informacij (v količini in kakovosti) kot manj
uspešna (Al-Tuwaijri, Christensen in Hughes 2004). To trditev zagovarja
teorija o prostovoljnih razkritjih (Dye 2001, Verrecchia 1983), ki razlaga,
da okoljsko uspešna podjetja objavljajo kakovostnejša poročila, razkriva-
80 jo informacije, podprte z objektivnimi kazalci okoljske uspešnosti, ki jih
okoljsko neuspešna podjetja ne morejo objaviti v svojih poročilih, saj bi si
s tem pokvarila svoj ugled.
Če omenjena teorija drži, je posledično metoda, ki temelji na ugotav-
ljanju okoljske uspešnosti podjetij, hkrati tudi ustrezen pristop za razkri-
vanje kakovosti in verodostojnosti okoljskega poročanja in bi na ta na-
čin lahko pozitivno odgovorili na raziskovalno vprašanje št. 2: Koliko je
kakovost okoljskega poročanja verodostojen odraz prizadevanja podjetij za
zmanjšanje obremenjevanja okolja?
V poglavju 4.7 smo poleg zgornje teorije podrobno pojasnili še mne-
nja in ugotovitve drugih raziskovalcev o povezavi med okoljsko uspeš-
nostjo in kakovostjo okoljskega poročanja. Ker so stališča do te proble-
matike nasprotujoča in ni enotnega mnenja, vprašanje pa zelo aktualno,
smo se odločili, da lastno raziskavo o tem izvedemo tudi sami.
Predstavitev izbora vzorca podjetij
Pri izboru vzorca podjetij oz. gospodarskih panog za raziskavo smo upo-
števali naslednja spoznanja. Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) ugota-
vljata, da so mnogi avtorji opravili analize kakovosti okoljskih poročil na
vzorcih podjetij iz različnih gospodarskih panog: od bank, elektrodistri-
bucije, hotelov, do podjetij gradbene, kemijske, farmacevtske, živilske,
avtomobilske, kovinske, elektroindustrije, kar je opazno iz mnogih raz-
iskav (Belal in Lubinin 2009; Davis Walling in Batterman 1997; Idowu
in Towler 2004; Jose in Lee 2007; Kotsiantis in Kanellopoulos 2008;
KPMG 2008; Salama 2009). Tudi Fink Babič in Biloslavo (2011, 2012) sta
v svojih raziskavah obravnavala podjetja iz različnih panog, od kovinske,
kemijske industrije in elektronike do trgovine, bančništva in zavarovalni-
