Page 48 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 46 Jonatan Vinkler
Univerza na Primorskem
»Svoji k svojim« ali »V štacuno nemškutarjevo ne hodi!«
Prispevek se osredotoča na mednacionalni boj med Slovenci in
Nemci, ki je bil posledica vse bolj določno izoblikovane slovenske
in nemške nacionalne identitete ter identifikacije na Kranjskem in
se je od druge polovice šestdesetih let 19. stoletja s političnega vse
bolj prenašal tudi na gospodarsko področje. V središču razprave
so diskurzivne prakse in narativi nacionalizma v dotlej »nezazna
movanem« družbenem podsistemu, ekonomiji. V razvid prihajajo
besedila in drugi znaki (karikature) v Novicah, Slovencu in Laibacher
Tagblatt/Zeitung, in sicer ob slovenskem bojkotu nemško govore
čih (nemških in nenemških) podjetij in obrtnikov, ki doseže ene
ga vrhov z množično slovensko »zaporo« za zvonove znamenite
livarne Alberta Samasse (1875). Ugotoviti je, da je tretja faza obli
kovanja slovenske narodne identitete (ob kulturni in politični iden
titeti se razvije tudi ekonomska) hkrati faza, ko se zdi, da identi
tetno vprašanje slovenskega jezika preči in osmišlja vse družbene
podsisteme in transcendira vsako družbeno delovanje, hkrati pa
ves diskurz zvaja na eksplicitno izrekanje identitetnih znakov (go
vorjenje slovenskega ali nemškega jezika kot pogoj za delovanje
družbenih sistemov).
Univerza na Primorskem
»Svoji k svojim« ali »V štacuno nemškutarjevo ne hodi!«
Prispevek se osredotoča na mednacionalni boj med Slovenci in
Nemci, ki je bil posledica vse bolj določno izoblikovane slovenske
in nemške nacionalne identitete ter identifikacije na Kranjskem in
se je od druge polovice šestdesetih let 19. stoletja s političnega vse
bolj prenašal tudi na gospodarsko področje. V središču razprave
so diskurzivne prakse in narativi nacionalizma v dotlej »nezazna
movanem« družbenem podsistemu, ekonomiji. V razvid prihajajo
besedila in drugi znaki (karikature) v Novicah, Slovencu in Laibacher
Tagblatt/Zeitung, in sicer ob slovenskem bojkotu nemško govore
čih (nemških in nenemških) podjetij in obrtnikov, ki doseže ene
ga vrhov z množično slovensko »zaporo« za zvonove znamenite
livarne Alberta Samasse (1875). Ugotoviti je, da je tretja faza obli
kovanja slovenske narodne identitete (ob kulturni in politični iden
titeti se razvije tudi ekonomska) hkrati faza, ko se zdi, da identi
tetno vprašanje slovenskega jezika preči in osmišlja vse družbene
podsisteme in transcendira vsako družbeno delovanje, hkrati pa
ves diskurz zvaja na eksplicitno izrekanje identitetnih znakov (go
vorjenje slovenskega ali nemškega jezika kot pogoj za delovanje
družbenih sistemov).
