Page 46 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 44 Gašper Troha
Univerza v Ljubljani
Družba v slovenski dramatiki pod socializmom in danes
Slovenska dramatika se je v svoji zgodovini nenehno odzivala na
družbeno dogajanje. V obdobju med letoma 1945 in 1990, ki ga je
zaznamovala socialistična družbena ureditev, je dobila še posebno
funkcijo družbenega foruma, saj so intelektualci prav v dramatiki in
gledališču lahko izrazili kritiko sistema ter preskušali njegove alter
native. Nič čudnega torej, da je bilo politično gledališče po mnenju
Dušana Jovanovića, enega osrednjih dramatikov tega časa, najbolj
popularen teater tega obdobja.
Po l. 1990 je potreba po alternativnem prostoru svobodnega izra
žanja s spremembo sistema v parlamentarno demokracijo izginila,
kljub temu pa slovenska dramatika še vedno tematizira tudi polpre
teklo zgodovino. Seveda jo sedaj kontrastira s sodobnostjo in v njej
odkriva drugačno vsebino. Prav razlike med dojemanjem in pred
stavljanjem socializma nekoč in danes pa nam bržkone lahko slu
žijo kot sredstvo za razmislek o položaju dramatike in gledališča v
družbi.
Ta vloga namreč bistveno določa podobo slovenske dramatike v
obdobju nekdanje Jugoslavije, najverjetneje pa je od nje odvisna tu
di dandanes.
Prispevek se bo lotil primerjave dveh dramskih tekstov: Vojaške
skrivnosti Dušana Jovanovića (krstno uprizorjena 14. 10. 1983 v SSG
Trst, režiser Slobodan Unkovski) in tisočdevetstoenainosemdeset Si
mone Semenič (krstno uprizorjena 11. 5. 2016 v SNG Maribor, rež
iserka Selma Spahić).
Univerza v Ljubljani
Družba v slovenski dramatiki pod socializmom in danes
Slovenska dramatika se je v svoji zgodovini nenehno odzivala na
družbeno dogajanje. V obdobju med letoma 1945 in 1990, ki ga je
zaznamovala socialistična družbena ureditev, je dobila še posebno
funkcijo družbenega foruma, saj so intelektualci prav v dramatiki in
gledališču lahko izrazili kritiko sistema ter preskušali njegove alter
native. Nič čudnega torej, da je bilo politično gledališče po mnenju
Dušana Jovanovića, enega osrednjih dramatikov tega časa, najbolj
popularen teater tega obdobja.
Po l. 1990 je potreba po alternativnem prostoru svobodnega izra
žanja s spremembo sistema v parlamentarno demokracijo izginila,
kljub temu pa slovenska dramatika še vedno tematizira tudi polpre
teklo zgodovino. Seveda jo sedaj kontrastira s sodobnostjo in v njej
odkriva drugačno vsebino. Prav razlike med dojemanjem in pred
stavljanjem socializma nekoč in danes pa nam bržkone lahko slu
žijo kot sredstvo za razmislek o položaju dramatike in gledališča v
družbi.
Ta vloga namreč bistveno določa podobo slovenske dramatike v
obdobju nekdanje Jugoslavije, najverjetneje pa je od nje odvisna tu
di dandanes.
Prispevek se bo lotil primerjave dveh dramskih tekstov: Vojaške
skrivnosti Dušana Jovanovića (krstno uprizorjena 14. 10. 1983 v SSG
Trst, režiser Slobodan Unkovski) in tisočdevetstoenainosemdeset Si
mone Semenič (krstno uprizorjena 11. 5. 2016 v SNG Maribor, rež
iserka Selma Spahić).