Page 50 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 48 Špela Virant
Univerza v Ljubljani
Koncepcije družbenih funkcij literature v sodobnih
besedilih severnoameriških staroselcev
»Marx se je navdihoval ob branju o določenih skupnostih ameri
ških staroselcev, ampak kot Evropejec seveda marsičesa ni dobro
razumel« (Silko 1992, 519), je zapisala Leslie Marmon Silko (Lagu
na Pueblo) v romanu Almanac of the Dead. Marx in Engels sta brala
predvsem dela ameriškega antropologa Lewisa H. Morgana, ki je s
svojo študijo o organizaciji irokeških skupnosti neposredno vplival
na Engelsovo študijo Izvor družine, privatne lastnine in države. Sodob
na literatura in literarna veda severnoameriških staroselcev danes,
razpeta v anahronizmu med globalizirano družbo in podrejenim
položajem v državah nekdanjih kolonizatorjev, zelo burno in kri
tično obravnavata osrednja družbeno-politična vprašanja: kritično
do kapitalizma, ki je botroval verjetno največjemu genocidu v zgo
dovini človeštva, kritično do komunističnih diktatur, do nacionaliz
mov, pa tudi do postkolonialnih teorij (zlasti koncepta hibridnosti).
V iskanju lastne poti, »intelektualne suverenosti«, ki bi se izogni
la pastem omenjenih ideologij, se avtorji pogosto sklicujejo na spe
cifično epistemologijo in nujnost njene emancipacije. Pejorativne in
romantizirane predstave, da imajo »ameriški staroselci modrost,
Anglo-Američani pa znanost« opozarjajo na nujnost »dekoloniali
zacije znanja« (Mignolo). Kakšna je ta epistemologija? In kakšna je v
njej vloga jezika in pripovedništva? Prispevek bo odgovore na zasta
vljena vprašanja iskal v izbranih delih avtorjev kot so N. Scott Mo
maday, Leslie Marmon Silko ter Sherman Alexie.
Univerza v Ljubljani
Koncepcije družbenih funkcij literature v sodobnih
besedilih severnoameriških staroselcev
»Marx se je navdihoval ob branju o določenih skupnostih ameri
ških staroselcev, ampak kot Evropejec seveda marsičesa ni dobro
razumel« (Silko 1992, 519), je zapisala Leslie Marmon Silko (Lagu
na Pueblo) v romanu Almanac of the Dead. Marx in Engels sta brala
predvsem dela ameriškega antropologa Lewisa H. Morgana, ki je s
svojo študijo o organizaciji irokeških skupnosti neposredno vplival
na Engelsovo študijo Izvor družine, privatne lastnine in države. Sodob
na literatura in literarna veda severnoameriških staroselcev danes,
razpeta v anahronizmu med globalizirano družbo in podrejenim
položajem v državah nekdanjih kolonizatorjev, zelo burno in kri
tično obravnavata osrednja družbeno-politična vprašanja: kritično
do kapitalizma, ki je botroval verjetno največjemu genocidu v zgo
dovini človeštva, kritično do komunističnih diktatur, do nacionaliz
mov, pa tudi do postkolonialnih teorij (zlasti koncepta hibridnosti).
V iskanju lastne poti, »intelektualne suverenosti«, ki bi se izogni
la pastem omenjenih ideologij, se avtorji pogosto sklicujejo na spe
cifično epistemologijo in nujnost njene emancipacije. Pejorativne in
romantizirane predstave, da imajo »ameriški staroselci modrost,
Anglo-Američani pa znanost« opozarjajo na nujnost »dekoloniali
zacije znanja« (Mignolo). Kakšna je ta epistemologija? In kakšna je v
njej vloga jezika in pripovedništva? Prispevek bo odgovore na zasta
vljena vprašanja iskal v izbranih delih avtorjev kot so N. Scott Mo
maday, Leslie Marmon Silko ter Sherman Alexie.
