Page 44 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 42 Tomaž Toporišič
Univerza v Ljubljani
Ali lahko umetnost posega v diskurzivni pretok
(dez)informacij v času globalnih negotovosti?
Živimo v desetletju silne negotovosti, kar se tiče sredstev, ciljev in
meja »glokalnih« družb, ki se spopadajo s humanitarnimi katastro
fami, terorizmom in postkolonializmom. Da bi preučili, kako se knji
ževnost in umetnost vključujeta v pretok signifikacij in reprezentacij,
ki gradijo družbeno resničnost, se bomo poslužili dveh primerov.
Prvega predstavljajo romani Winfreda Georga Sebalda, z beganjem
med »znaki«, ki ga prekinjajo črno-bele fotografije – Nicholas Bo
urriaud jih pojmuje kot simbol mutacije v našem zaznavanju prosto
ra in časa, v katerem se zgodovina in geografija medsebojno opla
jata, izrisujeta poti in pleteta mreže. Drugi primer je delo Oliverja
Frljića, bosansko-hrvaškega gledališkega režiserja, ki posega v svojih
šokantnih predstavah po lastnih osebnih, vojnih ter političnih trav
mah, da bi lahko zastavljal univerzalna vprašanja o mejah umetni
ške in družbene svobode, odgovornosti posameznika in skupnosti,
strpnosti in stereotipih. Poskušali bomo izrisati teren sodobnih su
bjektivnosti tako »doma« kot »na frontni črti«. Onkraj preučitve
izpodbijanja subjektnih pozicij v domačih in (pred)mestnih okoljih
bomo zasledovali figure, ki prestopajo meje in naseljujejo premič
na bojišča današnje Evrope ali širše. Poskušali bomo razumeti ne
dihotomijo, ampak dialektiko »umetnosti« in »družbe«, znotraj ka
tere fluidni, neobvladljivi subjekti nenehno spreminjajo obrise. Kri
tiški konsenz o tem, da se sodobna umetnost prvenstveno ukvarja
z realnim, bomo postavili pod vprašaj ter poskušali opisati, kako so
dobno gledališče in književnost krmarita po kompleksnosti diskur
za in družbene resničnosti neoliberalizma v dobi terorizma. Kako
se umetnost pogaja, kako modulira in sodeluje v diskurzivnem pre
toku zgodb, idiomov, polemik, pričevanj in delčkov (dez)informacij
pri soočanju z globalnimi negotovostmi.
Univerza v Ljubljani
Ali lahko umetnost posega v diskurzivni pretok
(dez)informacij v času globalnih negotovosti?
Živimo v desetletju silne negotovosti, kar se tiče sredstev, ciljev in
meja »glokalnih« družb, ki se spopadajo s humanitarnimi katastro
fami, terorizmom in postkolonializmom. Da bi preučili, kako se knji
ževnost in umetnost vključujeta v pretok signifikacij in reprezentacij,
ki gradijo družbeno resničnost, se bomo poslužili dveh primerov.
Prvega predstavljajo romani Winfreda Georga Sebalda, z beganjem
med »znaki«, ki ga prekinjajo črno-bele fotografije – Nicholas Bo
urriaud jih pojmuje kot simbol mutacije v našem zaznavanju prosto
ra in časa, v katerem se zgodovina in geografija medsebojno opla
jata, izrisujeta poti in pleteta mreže. Drugi primer je delo Oliverja
Frljića, bosansko-hrvaškega gledališkega režiserja, ki posega v svojih
šokantnih predstavah po lastnih osebnih, vojnih ter političnih trav
mah, da bi lahko zastavljal univerzalna vprašanja o mejah umetni
ške in družbene svobode, odgovornosti posameznika in skupnosti,
strpnosti in stereotipih. Poskušali bomo izrisati teren sodobnih su
bjektivnosti tako »doma« kot »na frontni črti«. Onkraj preučitve
izpodbijanja subjektnih pozicij v domačih in (pred)mestnih okoljih
bomo zasledovali figure, ki prestopajo meje in naseljujejo premič
na bojišča današnje Evrope ali širše. Poskušali bomo razumeti ne
dihotomijo, ampak dialektiko »umetnosti« in »družbe«, znotraj ka
tere fluidni, neobvladljivi subjekti nenehno spreminjajo obrise. Kri
tiški konsenz o tem, da se sodobna umetnost prvenstveno ukvarja
z realnim, bomo postavili pod vprašaj ter poskušali opisati, kako so
dobno gledališče in književnost krmarita po kompleksnosti diskur
za in družbene resničnosti neoliberalizma v dobi terorizma. Kako
se umetnost pogaja, kako modulira in sodeluje v diskurzivnem pre
toku zgodb, idiomov, polemik, pričevanj in delčkov (dez)informacij
pri soočanju z globalnimi negotovostmi.
