Page 141 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 141
Priporočila za opremljenost šol z IKT in zagotavljanje informacijske podpore učiteljem
– dostop do CMS (npr. lastni spletni strežniki, Arnes GVS, Arnes Splet . . .),
– storitve merjenja obiskov spletnih strani (npr. Arnes Analitika),
– storitve hrambe podatkov v oblaku (npr. Arnes Mapa),
– storitve za prenos velikih količin podatkov (npr. Arnes Filesender),
– storitve za načrtovanje in anketiranje (npr. Arnes Planer),
– storitve medijskih portalov (npr. Arnes Video),
– videokonference (npr.: spletne konference Arnes VOX, videokonferen-
ce visoke kakovosti Arnes MCU . . .).
Priporočila opremljenosti fakultet, ki izvajajo pedagoške študijske
programe, z IKT
Preden se lotimo podrobnega predloga za opremljenost fakultet, ki izvajajo
pedagoške študijske programe, je potrebno opredeliti okvir celostne infra-
strukture v visokošolskem zavodu, na katero naj bi bila oprema priključena.
Visokošolski zavod ima lahko namreč specifične potrebe, kjer se računalniška
učilnica lahko uporablja za izvedbo različnih vsebin – na primer Osnove raču-
nalništva, Uporabniška programska oprema, Statistika, Matematični prakti-
kum, Računalniški praktikum, IKT v izobraževanju, različne vrste didaktik ipd.
Pri tem se v računalniških učilnicah študenti menjavajo (različne smeri, skupi-
ne), ne sedijo vseskozi na istih mestih; potrebujejo pa tudi različno program-
sko opremo. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je omrežje, ki ga študentje
uporabljajo, ločeno od omrežja zaposlenih (pedagoških delavcev in strokov-
nih služb). V nadaljevanju se bomo omejili le na predavalnice/učilnice, ki so
del študentskega omrežja.
Nameščanje posameznih ločenih IKT-naprav v nepovezano omrežje brez
strateške usmeritve je nesmiselno. Postavljanje računalniške učilnice je po
svoje majhen izziv za vsakega vzdrževalca računalniških sistemov. Postavi-
tev učilnice zahteva poznavanje različnih modelov računalniških učilnic, ki
kasneje vzdrževalcu olajšajo delo pri vzdrževanju. Po drugi strani pa je po-
trebno uporabnikom omogočiti kar največji obseg in raznolikost programske
opreme, namenjene didaktičnemu delu pri izobraževalnem procesu. Dolo-
čena programska oprema je pisana za določen operacijski sistem. Zato je v
osnovi potrebno ponuditi v hkratno uporabo več operacijskih sistemov, ra-
znoliko strojno ter programsko opremo za opravljanje istih ali podobnih na-
log in skupno uporaba različnih tipov računalnikov (od mobilnih telefonov,
tablic do osebnih računalnikov) pri reševanju ene naloge. Le tako lahko izo-
brazimo bodoče učitelje, ki bodo prenesli znanja o praktični skupni uporabi
strojne in programske opreme na bodoče generacije.
Ker se na področju programske opreme poleg znanih komercialnih izdel-
139
– dostop do CMS (npr. lastni spletni strežniki, Arnes GVS, Arnes Splet . . .),
– storitve merjenja obiskov spletnih strani (npr. Arnes Analitika),
– storitve hrambe podatkov v oblaku (npr. Arnes Mapa),
– storitve za prenos velikih količin podatkov (npr. Arnes Filesender),
– storitve za načrtovanje in anketiranje (npr. Arnes Planer),
– storitve medijskih portalov (npr. Arnes Video),
– videokonference (npr.: spletne konference Arnes VOX, videokonferen-
ce visoke kakovosti Arnes MCU . . .).
Priporočila opremljenosti fakultet, ki izvajajo pedagoške študijske
programe, z IKT
Preden se lotimo podrobnega predloga za opremljenost fakultet, ki izvajajo
pedagoške študijske programe, je potrebno opredeliti okvir celostne infra-
strukture v visokošolskem zavodu, na katero naj bi bila oprema priključena.
Visokošolski zavod ima lahko namreč specifične potrebe, kjer se računalniška
učilnica lahko uporablja za izvedbo različnih vsebin – na primer Osnove raču-
nalništva, Uporabniška programska oprema, Statistika, Matematični prakti-
kum, Računalniški praktikum, IKT v izobraževanju, različne vrste didaktik ipd.
Pri tem se v računalniških učilnicah študenti menjavajo (različne smeri, skupi-
ne), ne sedijo vseskozi na istih mestih; potrebujejo pa tudi različno program-
sko opremo. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je omrežje, ki ga študentje
uporabljajo, ločeno od omrežja zaposlenih (pedagoških delavcev in strokov-
nih služb). V nadaljevanju se bomo omejili le na predavalnice/učilnice, ki so
del študentskega omrežja.
Nameščanje posameznih ločenih IKT-naprav v nepovezano omrežje brez
strateške usmeritve je nesmiselno. Postavljanje računalniške učilnice je po
svoje majhen izziv za vsakega vzdrževalca računalniških sistemov. Postavi-
tev učilnice zahteva poznavanje različnih modelov računalniških učilnic, ki
kasneje vzdrževalcu olajšajo delo pri vzdrževanju. Po drugi strani pa je po-
trebno uporabnikom omogočiti kar največji obseg in raznolikost programske
opreme, namenjene didaktičnemu delu pri izobraževalnem procesu. Dolo-
čena programska oprema je pisana za določen operacijski sistem. Zato je v
osnovi potrebno ponuditi v hkratno uporabo več operacijskih sistemov, ra-
znoliko strojno ter programsko opremo za opravljanje istih ali podobnih na-
log in skupno uporaba različnih tipov računalnikov (od mobilnih telefonov,
tablic do osebnih računalnikov) pri reševanju ene naloge. Le tako lahko izo-
brazimo bodoče učitelje, ki bodo prenesli znanja o praktični skupni uporabi
strojne in programske opreme na bodoče generacije.
Ker se na področju programske opreme poleg znanih komercialnih izdel-
139
