Page 145 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 145
Priporočila za opremljenost šol z IKT in zagotavljanje informacijske podpore učiteljem
ganjanje navideznega stroja. S takimi programi lahko na enem operacijskem
sistemu namestimo poljubno mnogo operacijskih sistemov, ki jih poganja-
mo v osnovnem operacijskem sistemu.
Tretji primer imamo, ko je na vseh odjemalcih nameščen operacijski sis-
tem 1 (OS1). Če želimo uporabnikom ponuditi še kakšen operacijski sistem,
v omrežje priključimo dodatnega odjemalca z nameščenim operacijskim sis-
temom 2 (OS2). Novi odjemalec ponuja vsem ostalim odjemalcem v uporabo
svoje namizje. Uporabnik tako preko svojega zaslona uporablja svoje namiz-
je OS1. Hkrati lahko uporablja tudi namizje OS2, ki ga nudi na novo priključeni
odjemalec. Uporabnikov zaslon postane strežnik za oba operacijska sistema.
Vsi trije primeri imajo svoje prednosti in slabosti. Največja slabost dvojnega
zagona je nezmožnost prehajanja iz enega operacijskega sistema v drugega
oz. hkratnega dela v obeh operacijskih sistemih. Navidezni stroj to omogo-
ča, a je njegova slabost ogromna poraba sistemskih virov računalnika. V obeh
primerih gre za namestitev dveh ali več operacijskih sistemov na en sam raču-
nalnik, kar pri vzdrževanju računalniškega omrežja ne prispeva k večji učin-
kovitosti.
Storitev zaslona, ki ne zahteva vzdrževanja ogromnega števila računalni-
kov, se vrača nazaj k ideji terminalov. Odjemalec v tem primeru nudi samo
določen vir, preko katerega uporabnik upravlja z viri na strežniku. Če se vr-
nemo na operacijske sisteme, imamo lahko na odjemalcu nameščen le en
operacijski sistem. Do drugega dostopamo terminalsko. Storitev – uporaba
drugega operacijskega sistema, ki jo strežnik nudi na odjemalcu – lahko na
ta način lažje vzdržujemo, saj jo ponujamo samo na enem mestu in ne več
na vsakem odjemalcu posebej. Slabost take postavitve je hkratna raba več
odjemalcev vseh sistemskih virov strežnika, kar lahko onemogoča normalno
delo.
Pri kakršni koli postavitvi je potrebno poskrbeti, da vsi operacijski sistemi
izkoriščajo vire/storitve, ki jih ponujajo ostali strežniki. Vsi morajo imeti do-
stop do elektronske pošte, datotečnega strežnika, spletnega strežnika, av-
tentikacije in ostalih virov/storitev. Uporabniku so tako v vseh operacijskih
sistemih po avtentikaciji na voljo natanko isti viri/storitve, da lahko na vseh
operacijskih sistemih bere svojo elektronsko pošto, pregleduje in popravlja
svoje datoteke, dostopa do tiskalnika, medmrežja . . .
Strojna računalniška oprema
Pri strojni opremi izhajamo iz opreme, ki je navedena v poglavju Računal-
niška strojna oprema na zavodu, saj menimo, da bi morale biti fakultete, ki
izobražujejo bodoče učitelje, opremljene na enak način.
143
ganjanje navideznega stroja. S takimi programi lahko na enem operacijskem
sistemu namestimo poljubno mnogo operacijskih sistemov, ki jih poganja-
mo v osnovnem operacijskem sistemu.
Tretji primer imamo, ko je na vseh odjemalcih nameščen operacijski sis-
tem 1 (OS1). Če želimo uporabnikom ponuditi še kakšen operacijski sistem,
v omrežje priključimo dodatnega odjemalca z nameščenim operacijskim sis-
temom 2 (OS2). Novi odjemalec ponuja vsem ostalim odjemalcem v uporabo
svoje namizje. Uporabnik tako preko svojega zaslona uporablja svoje namiz-
je OS1. Hkrati lahko uporablja tudi namizje OS2, ki ga nudi na novo priključeni
odjemalec. Uporabnikov zaslon postane strežnik za oba operacijska sistema.
Vsi trije primeri imajo svoje prednosti in slabosti. Največja slabost dvojnega
zagona je nezmožnost prehajanja iz enega operacijskega sistema v drugega
oz. hkratnega dela v obeh operacijskih sistemih. Navidezni stroj to omogo-
ča, a je njegova slabost ogromna poraba sistemskih virov računalnika. V obeh
primerih gre za namestitev dveh ali več operacijskih sistemov na en sam raču-
nalnik, kar pri vzdrževanju računalniškega omrežja ne prispeva k večji učin-
kovitosti.
Storitev zaslona, ki ne zahteva vzdrževanja ogromnega števila računalni-
kov, se vrača nazaj k ideji terminalov. Odjemalec v tem primeru nudi samo
določen vir, preko katerega uporabnik upravlja z viri na strežniku. Če se vr-
nemo na operacijske sisteme, imamo lahko na odjemalcu nameščen le en
operacijski sistem. Do drugega dostopamo terminalsko. Storitev – uporaba
drugega operacijskega sistema, ki jo strežnik nudi na odjemalcu – lahko na
ta način lažje vzdržujemo, saj jo ponujamo samo na enem mestu in ne več
na vsakem odjemalcu posebej. Slabost take postavitve je hkratna raba več
odjemalcev vseh sistemskih virov strežnika, kar lahko onemogoča normalno
delo.
Pri kakršni koli postavitvi je potrebno poskrbeti, da vsi operacijski sistemi
izkoriščajo vire/storitve, ki jih ponujajo ostali strežniki. Vsi morajo imeti do-
stop do elektronske pošte, datotečnega strežnika, spletnega strežnika, av-
tentikacije in ostalih virov/storitev. Uporabniku so tako v vseh operacijskih
sistemih po avtentikaciji na voljo natanko isti viri/storitve, da lahko na vseh
operacijskih sistemih bere svojo elektronsko pošto, pregleduje in popravlja
svoje datoteke, dostopa do tiskalnika, medmrežja . . .
Strojna računalniška oprema
Pri strojni opremi izhajamo iz opreme, ki je navedena v poglavju Računal-
niška strojna oprema na zavodu, saj menimo, da bi morale biti fakultete, ki
izobražujejo bodoče učitelje, opremljene na enak način.
143
