Page 142 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 142
jaž Kljun, Viktorija Florjančič, Stanko Pelc in Marina Volk
kov pojavljajo tudi odprtokodne alternative, ki včasih celo presegajo zmoglji-
vost komercialnih izdelkov, je posebno pozornost potrebno nameniti pred-
stavitvi tovrstne programske opreme. To je pomembno predvsem za bodoče
učitelje, ki bi morali spoznati, da imajo na področju računalniške opreme več
možnosti in vsaka od njih lahko pripomore k njihovemu boljšemu razume-
vanju ter poznavanju računalniških tehnologij. Hkrati pa lahko take rešitve
pripomorejo k optimizaciji dela (posodobitve, dodajanje IKT-infrastrukture v
obstoječ sistem . . .) vzdrževalcev.
Zasnova omrežja fakultete in nudenje storitev
Ko omenimo omrežje, si ga najlažje predstavljamo s skupino med seboj po-
vezanih računalnikov. Osnovna značilnost majhnih omrežij je peščica odje-
malcev, ki imajo lokalno shranjene datoteke, programe, elektronsko pošto,
tiskalnik. Taki računalniki so sami po sebi zadostni. Žal pa je potrebno za tako
postavitev veliko vzdrževanja. Poleg tega pa lokalnost datotečnega sistema
in vseh nastavitev preprečuje mobilnost študentov in dostopanje do lastnih
datotek ter nastavitev od koder koli. Res je, da se na trgu pojavljajo rešitve
za razdrobljenost datotečne shrambe (npr. Dropbox, Google Drive), a žal ne
rešijo vseh težav (prenos nastavitev, optimizacija vzdrževanja . . .).
V omrežje vključujemo še storitve, ki jih nudijo posebni računalniki. En ra-
čunalnik je povezan v medmrežje in to povezavo ponuja tudi ostalim. Drug
računalnik lahko ponuja v souporabo tiskalnik. Taka arhitektura omrežja je
tipa strežnik/odjemalec. Računalnik, ki ponuja vsem ostalim povezavo s sve-
tovnim spletom, in računalnik, ki ponuja tiskalnik v souporabo, sta strežnika.
Ponujata namreč določen vir oz. storitev ostalim računalnikom, ki tega ni-
majo.
Samo po sebi se postavi vprašanje, katere storitve/vire ponuditi odjemal-
cem. Virov, ki jih dobi od strežnikov, odjemalec ne potrebuje lokalno. Določen
vir lahko strežnik nudi večjemu številu odjemalcev. S tem se zmanjša potre-
ba po vzdrževanju tega vira pri vseh odjemalcih. Vzdrževanje se omeji samo
na strežnik, ki ta vir nudi v souporabo. Poleg tega lahko en strežnik nudi več
virov, kar poenostavi vzdrževanje, zmanjša pa robustnost omrežja.
S tem ko odjemalec dobi vse vire od strežnika, pridemo do druge skraj-
nosti, kot je prej omenjena lokalnost odjemalca (primer je tanki odjemalec).
Odjemalec s tem postane odvisen. Določenih (ali vseh) funkcij ne more več
opraviti brez povezave s strežnikom. Mejo med odvisnostjo in neodvisnostjo
od strežnika lahko postavimo kjer koli. Bolj kot se meja nagiba proti popol-
ni odvisnosti, preprostejši so odjemalci. V primeru nedelovanja strežnika se
ustavi tudi delovanje odjemalcev. Osnovna skica opisanega sistema je pred-
140
kov pojavljajo tudi odprtokodne alternative, ki včasih celo presegajo zmoglji-
vost komercialnih izdelkov, je posebno pozornost potrebno nameniti pred-
stavitvi tovrstne programske opreme. To je pomembno predvsem za bodoče
učitelje, ki bi morali spoznati, da imajo na področju računalniške opreme več
možnosti in vsaka od njih lahko pripomore k njihovemu boljšemu razume-
vanju ter poznavanju računalniških tehnologij. Hkrati pa lahko take rešitve
pripomorejo k optimizaciji dela (posodobitve, dodajanje IKT-infrastrukture v
obstoječ sistem . . .) vzdrževalcev.
Zasnova omrežja fakultete in nudenje storitev
Ko omenimo omrežje, si ga najlažje predstavljamo s skupino med seboj po-
vezanih računalnikov. Osnovna značilnost majhnih omrežij je peščica odje-
malcev, ki imajo lokalno shranjene datoteke, programe, elektronsko pošto,
tiskalnik. Taki računalniki so sami po sebi zadostni. Žal pa je potrebno za tako
postavitev veliko vzdrževanja. Poleg tega pa lokalnost datotečnega sistema
in vseh nastavitev preprečuje mobilnost študentov in dostopanje do lastnih
datotek ter nastavitev od koder koli. Res je, da se na trgu pojavljajo rešitve
za razdrobljenost datotečne shrambe (npr. Dropbox, Google Drive), a žal ne
rešijo vseh težav (prenos nastavitev, optimizacija vzdrževanja . . .).
V omrežje vključujemo še storitve, ki jih nudijo posebni računalniki. En ra-
čunalnik je povezan v medmrežje in to povezavo ponuja tudi ostalim. Drug
računalnik lahko ponuja v souporabo tiskalnik. Taka arhitektura omrežja je
tipa strežnik/odjemalec. Računalnik, ki ponuja vsem ostalim povezavo s sve-
tovnim spletom, in računalnik, ki ponuja tiskalnik v souporabo, sta strežnika.
Ponujata namreč določen vir oz. storitev ostalim računalnikom, ki tega ni-
majo.
Samo po sebi se postavi vprašanje, katere storitve/vire ponuditi odjemal-
cem. Virov, ki jih dobi od strežnikov, odjemalec ne potrebuje lokalno. Določen
vir lahko strežnik nudi večjemu številu odjemalcev. S tem se zmanjša potre-
ba po vzdrževanju tega vira pri vseh odjemalcih. Vzdrževanje se omeji samo
na strežnik, ki ta vir nudi v souporabo. Poleg tega lahko en strežnik nudi več
virov, kar poenostavi vzdrževanje, zmanjša pa robustnost omrežja.
S tem ko odjemalec dobi vse vire od strežnika, pridemo do druge skraj-
nosti, kot je prej omenjena lokalnost odjemalca (primer je tanki odjemalec).
Odjemalec s tem postane odvisen. Določenih (ali vseh) funkcij ne more več
opraviti brez povezave s strežnikom. Mejo med odvisnostjo in neodvisnostjo
od strežnika lahko postavimo kjer koli. Bolj kot se meja nagiba proti popol-
ni odvisnosti, preprostejši so odjemalci. V primeru nedelovanja strežnika se
ustavi tudi delovanje odjemalcev. Osnovna skica opisanega sistema je pred-
140
