Page 17 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
Dosedanje raziskave
in relevantna literatura
V Sloveniji je bilo opravljenih bore malo (geografskih) študij, ki bi se us-
merjale v vinski turizem ali vprašanje oblikovanja vinskih regij in njiho-
vih identitet. Še manj je takšnih raziskav, ki bi analizirale oboje hkrati –
torej, kako se vinski turizem oblikuje tudi v odnosu do identitete (vinske)
regije in obratno, ko se s prenovitvijo tradicije, z izpostavljanjem lokalnih
posebnosti, s poudarjanjem starih sort vinske trte in »nekdanjih« po-
stopkov pridelave vina (pa tudi z institucionalno zaščito sort in vina) iš-
čejo tržne niše v poudarjeni avtentičnosti in posebnosti neke vinske regi-
je kot turistične destinacije.
Zelo uporaben koncept je v tem pogledu terroir (razlagi tega pojma
več prostora namenjamo v tretjem poglavju), ki pa se v slovenski znan-
stveni in strokovni literaturi uporablja zelo malo in nekritično. Toliko
bolj to velja za družboslovje in humanistiko, čeprav bomo lahko videli,
da terroir vključuje tudi identitetno in marketinško komponento. Ter-
roir je svojo razumljivo in pomembno vlogo našel v pojmu zaščita pore-
kla vin, kjer je poimenovan z geografskim poreklom (Nemanič in Mar-
tinčič 2002). Zato bi bilo koristno preveriti, kako uporaben je terroir v
kontekstu promocije identitete vinske regije in vinskega turizma. Gačnik
(2014b) se je te naloge lotil z objavo samostojnega poglavja v znanstveni
monografiji Wine and Identity: Branding, Heritage, Terroir, izdane pri
založbi Routledge.
Avtorji relativno majhnega števila vinskoturističnih znanstvenih raz-
iskav pri nas so se usmerjali predvsem v analizo trženja vinskega turizma
in razvijanje blagovnih znamk vinskih regij (Bojnec in Jurinčič 2006),
obravnavo vloge vinskih konzorcijev pri trženju vina in razvoju vinske-
in relevantna literatura
V Sloveniji je bilo opravljenih bore malo (geografskih) študij, ki bi se us-
merjale v vinski turizem ali vprašanje oblikovanja vinskih regij in njiho-
vih identitet. Še manj je takšnih raziskav, ki bi analizirale oboje hkrati –
torej, kako se vinski turizem oblikuje tudi v odnosu do identitete (vinske)
regije in obratno, ko se s prenovitvijo tradicije, z izpostavljanjem lokalnih
posebnosti, s poudarjanjem starih sort vinske trte in »nekdanjih« po-
stopkov pridelave vina (pa tudi z institucionalno zaščito sort in vina) iš-
čejo tržne niše v poudarjeni avtentičnosti in posebnosti neke vinske regi-
je kot turistične destinacije.
Zelo uporaben koncept je v tem pogledu terroir (razlagi tega pojma
več prostora namenjamo v tretjem poglavju), ki pa se v slovenski znan-
stveni in strokovni literaturi uporablja zelo malo in nekritično. Toliko
bolj to velja za družboslovje in humanistiko, čeprav bomo lahko videli,
da terroir vključuje tudi identitetno in marketinško komponento. Ter-
roir je svojo razumljivo in pomembno vlogo našel v pojmu zaščita pore-
kla vin, kjer je poimenovan z geografskim poreklom (Nemanič in Mar-
tinčič 2002). Zato bi bilo koristno preveriti, kako uporaben je terroir v
kontekstu promocije identitete vinske regije in vinskega turizma. Gačnik
(2014b) se je te naloge lotil z objavo samostojnega poglavja v znanstveni
monografiji Wine and Identity: Branding, Heritage, Terroir, izdane pri
založbi Routledge.
Avtorji relativno majhnega števila vinskoturističnih znanstvenih raz-
iskav pri nas so se usmerjali predvsem v analizo trženja vinskega turizma
in razvijanje blagovnih znamk vinskih regij (Bojnec in Jurinčič 2006),
obravnavo vloge vinskih konzorcijev pri trženju vina in razvoju vinske-
