Page 18 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Vinski turizem z geografskim poreklom
ga turizma (Jurinčič in Bojnec 2006), raziskavo trženja vinskega turizma
kot teritorialnega proizvoda (Bojnec, Jurinčič in Tomljenović 2007) in
študije primerov izbranih vinskih regij in okolišev (npr. Jurinčič in Boj-
nec 2009; Kerma 2012). Gačnik in Kerma (2014) sta analizirala nekate-
re zanimivejše vinske paradokse, ki so odraz bogastva in pestrosti vinskih
identitet v Sloveniji in ki predstavljajo svojevrsten razvojni potencial za
oblikovanje celostne strategije vinskega turizma ter posledično prispeva-
jo k večji mednarodni prepoznavnosti tako vinogradništva in vinarstva
kot kulture vina in trajnostnega razvoja turizma. Gre za pomembne pri-
spevke, ki pa še zdaleč niso izčrpali vseh vsebinskih vidikov. Med drugim
namreč ugotavljamo, da je bila nekaterim vinorodnim okolišem pri nas
namenjena precej manjša pozornost, kar predstavlja raziskovalni izziv za
18 nadaljevanje oziroma dopolnitev omenjenih študij.
Geografija vina in vinski turizem
Geografija vina (angl. wine geography oziroma viticultural geography) je
relativno mlada geografska panoga, ki se je v osnovi razvila iz agrarne ge-
ografije v drugi polovici prejšnjega stoletja, z opazno povečanim obsegom
študij od sedemdesetih let dalje (Dickenson 1990). Zgodnejša (pionirska)
dela datirajo sicer že v začetna leta 20. stoletja in so seveda zasluga akade-
mikov iz držav vodilnih pridelovalk vina, zlasti Francije. Obravnavane
tematike in raziskovalni interes geografov (vina) se do konca osemdese-
tih let 20. stoletja (pa tudi kasneje) usmerjajo v preučevanje vzorcev goje-
nja vinske trte ter pridelave in distribucije grozdja ter vina. Prepoznavajo
kompleksne preplete različnih dejavnikov, ki vključujejo tako specifične
pogoje naravnega okolja, svojstvene značilnosti in kulturno ozadje lokal-
nega prebivalstva kot ekonomske, družbene in politične strukture vključ-
no s pravno-administrativnim okvirjem posameznega obravnavanega vi-
norodnega območja. Osrednje splošno vprašanje tovrstnih del je, kako
človek vrednoti razpoložljive vire (obdelovalnih) površin in posledično
vzpostavlja sistem rabe tal, ki hkrati ustreza fizičnemu okolju in zahtevam
trga (Dickenson 1990).
Po pregledu literature geografije vina (v angleškem jeziku) do leta
1990, torej iz obdobja njene konstitutivne faze, moramo kot referenčno
ime izpostaviti ameriškega geografa Harma de Blija, ki je v osemdesetih
letih postavil temelje in okvirne smernice za geografske študije vinogra-
dništva in vina. Ključne teme, ki se zrcalijo v strukturi njegovih del, so
(de Blij 1981; 1983):
ga turizma (Jurinčič in Bojnec 2006), raziskavo trženja vinskega turizma
kot teritorialnega proizvoda (Bojnec, Jurinčič in Tomljenović 2007) in
študije primerov izbranih vinskih regij in okolišev (npr. Jurinčič in Boj-
nec 2009; Kerma 2012). Gačnik in Kerma (2014) sta analizirala nekate-
re zanimivejše vinske paradokse, ki so odraz bogastva in pestrosti vinskih
identitet v Sloveniji in ki predstavljajo svojevrsten razvojni potencial za
oblikovanje celostne strategije vinskega turizma ter posledično prispeva-
jo k večji mednarodni prepoznavnosti tako vinogradništva in vinarstva
kot kulture vina in trajnostnega razvoja turizma. Gre za pomembne pri-
spevke, ki pa še zdaleč niso izčrpali vseh vsebinskih vidikov. Med drugim
namreč ugotavljamo, da je bila nekaterim vinorodnim okolišem pri nas
namenjena precej manjša pozornost, kar predstavlja raziskovalni izziv za
18 nadaljevanje oziroma dopolnitev omenjenih študij.
Geografija vina in vinski turizem
Geografija vina (angl. wine geography oziroma viticultural geography) je
relativno mlada geografska panoga, ki se je v osnovi razvila iz agrarne ge-
ografije v drugi polovici prejšnjega stoletja, z opazno povečanim obsegom
študij od sedemdesetih let dalje (Dickenson 1990). Zgodnejša (pionirska)
dela datirajo sicer že v začetna leta 20. stoletja in so seveda zasluga akade-
mikov iz držav vodilnih pridelovalk vina, zlasti Francije. Obravnavane
tematike in raziskovalni interes geografov (vina) se do konca osemdese-
tih let 20. stoletja (pa tudi kasneje) usmerjajo v preučevanje vzorcev goje-
nja vinske trte ter pridelave in distribucije grozdja ter vina. Prepoznavajo
kompleksne preplete različnih dejavnikov, ki vključujejo tako specifične
pogoje naravnega okolja, svojstvene značilnosti in kulturno ozadje lokal-
nega prebivalstva kot ekonomske, družbene in politične strukture vključ-
no s pravno-administrativnim okvirjem posameznega obravnavanega vi-
norodnega območja. Osrednje splošno vprašanje tovrstnih del je, kako
človek vrednoti razpoložljive vire (obdelovalnih) površin in posledično
vzpostavlja sistem rabe tal, ki hkrati ustreza fizičnemu okolju in zahtevam
trga (Dickenson 1990).
Po pregledu literature geografije vina (v angleškem jeziku) do leta
1990, torej iz obdobja njene konstitutivne faze, moramo kot referenčno
ime izpostaviti ameriškega geografa Harma de Blija, ki je v osemdesetih
letih postavil temelje in okvirne smernice za geografske študije vinogra-
dništva in vina. Ključne teme, ki se zrcalijo v strukturi njegovih del, so
(de Blij 1981; 1983):
