Page 19 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Dosedanje raziskave in relevantna literatura 19
– Povezave med vinogradništvom in geografijo: transformacija pok-
rajine, pogojena z gojenjem vinske trte, naj bi bila izmed vseh ob-
lik kmetovanja najintenzivnejša.
– Ampelografija (veda o značilnostih vinske trte): kontekst preu-
čevanja kompleksnih odnosov med sortami grozdja in terroirjem
(več o tem konceptu v nadaljevanju).
– Geografija ampelografije: širjenje sort vrste Vitis vinifera sproža
vrsto ampelografskih vprašanj, ki zahtevajo geografske odgovo-
re.
– Historična geografija – razvoj gojenja vinske trte in pridelave
vina: vino in zahodna civilizacija naj bi bila nerazdružljiva.
– Okoljski vplivi: urbanizacija in vinogradništvo oziroma vinar-
stvo sta lahko tako zaveznika kot drug drugemu ovira.
– Vinske regije in njihova klasifikacija: vino v svoji najboljši izvedbi
povzema bistvo vinske regije.
– Politična geografija gojenja vinske trte in pridelave vina: vpliv
konfliktov, mejnih sporov, sporazumov, kolonializma in migra-
cij.
– Ekonomska geografija – vzorci trgovanja: globalno je trg vina
vedno kompleksnejši.
– Kulturna geografija – vinska (po)krajina (wine landscape oziroma
winescape): vinorodne pokrajine vsebujejo pečat lokalnih običa-
jev in tradicije.
Unwin (1991) prispeva poglobljeno historično-geografsko monogra-
fijo, povezano z razvojem vinogradništva in vinske trgovine. To delo je
še danes referenčno tudi izven geografske stroke. Geografija vina je tako
že v svoji konstitutivni fazi polno vključujoča, črpa znanje in išče mož-
nosti – v povezavi z drugimi vedami – iz domala celotnega znanstvene-
ga repertoarja matične vede. Kljub široko zastavljenemu okviru (potenci-
alnega) raziskovalnega polja geografije vina pred tridesetimi leti pa se zdi,
da v zgoraj omenjenih »klasičnih« geografskih pristopih umanjkata vsaj
dve temi, ki sta v sodobni družbeni geografiji posebej aktualni. Prvič, zdi
se, da je bilo dokaj malo pozornosti posvečene preučevanju vinske regije
kot turistične destinacije oziroma – z drugimi besedami – vinskega turiz-
ma kot dejavnika razvoja vinske regije. In drugič, umanjka tudi vprašanje
kritičnega razmisleka o konstrukcijah oziroma oblikovanju identitet vin-
skih regij, tako kot se te oblikujejo znotraj različnih družbenih konteks-
tov, npr. v turističnem.
Od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja smo nato priča pogla-
bljanju, dopolnjevanju in nadgrajevanju ter vsebinski in metodološki ši-
– Povezave med vinogradništvom in geografijo: transformacija pok-
rajine, pogojena z gojenjem vinske trte, naj bi bila izmed vseh ob-
lik kmetovanja najintenzivnejša.
– Ampelografija (veda o značilnostih vinske trte): kontekst preu-
čevanja kompleksnih odnosov med sortami grozdja in terroirjem
(več o tem konceptu v nadaljevanju).
– Geografija ampelografije: širjenje sort vrste Vitis vinifera sproža
vrsto ampelografskih vprašanj, ki zahtevajo geografske odgovo-
re.
– Historična geografija – razvoj gojenja vinske trte in pridelave
vina: vino in zahodna civilizacija naj bi bila nerazdružljiva.
– Okoljski vplivi: urbanizacija in vinogradništvo oziroma vinar-
stvo sta lahko tako zaveznika kot drug drugemu ovira.
– Vinske regije in njihova klasifikacija: vino v svoji najboljši izvedbi
povzema bistvo vinske regije.
– Politična geografija gojenja vinske trte in pridelave vina: vpliv
konfliktov, mejnih sporov, sporazumov, kolonializma in migra-
cij.
– Ekonomska geografija – vzorci trgovanja: globalno je trg vina
vedno kompleksnejši.
– Kulturna geografija – vinska (po)krajina (wine landscape oziroma
winescape): vinorodne pokrajine vsebujejo pečat lokalnih običa-
jev in tradicije.
Unwin (1991) prispeva poglobljeno historično-geografsko monogra-
fijo, povezano z razvojem vinogradništva in vinske trgovine. To delo je
še danes referenčno tudi izven geografske stroke. Geografija vina je tako
že v svoji konstitutivni fazi polno vključujoča, črpa znanje in išče mož-
nosti – v povezavi z drugimi vedami – iz domala celotnega znanstvene-
ga repertoarja matične vede. Kljub široko zastavljenemu okviru (potenci-
alnega) raziskovalnega polja geografije vina pred tridesetimi leti pa se zdi,
da v zgoraj omenjenih »klasičnih« geografskih pristopih umanjkata vsaj
dve temi, ki sta v sodobni družbeni geografiji posebej aktualni. Prvič, zdi
se, da je bilo dokaj malo pozornosti posvečene preučevanju vinske regije
kot turistične destinacije oziroma – z drugimi besedami – vinskega turiz-
ma kot dejavnika razvoja vinske regije. In drugič, umanjka tudi vprašanje
kritičnega razmisleka o konstrukcijah oziroma oblikovanju identitet vin-
skih regij, tako kot se te oblikujejo znotraj različnih družbenih konteks-
tov, npr. v turističnem.
Od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja smo nato priča pogla-
bljanju, dopolnjevanju in nadgrajevanju ter vsebinski in metodološki ši-
