Page 10 - Biloslavo, Roberto, Rusjan, Roland. 2018. Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
Strateške dualnosti v teoriji in praksi managementa
ravnotežno stanje, vendar v bistvu ves čas prehaja iz ene krize v drugo (tj.
od enega ekstrema k drugemu).
Nasprotujoče si organizacijske značilnosti v zadnjih treh desetletjih
vzbujajo veliko zanimanje pri raziskovalcih managementa in organizacije
(npr. Peters in Waterman 1982; Pascale 1990; Evans in Doz 1992; Volber-
da 1998; Lewin, Long in Carroll 1999; Pettigrew in Fenton 2000; Ach-
tenhagen in Melin 2003; Sánchez-Runde in Pettigrew 2003; Siggelkow
in Levinthal 2003; Voss, Sirdeshmukh in Voss 2008; Binns in Tushman
2010; Farjoun 2010; Smith in Lewis 2011; Kim, Song in Nerkar 2012; Co-
llinson 2014; Lewis in Smith 2014; Kozica idr. 2015; Putnam 2016; Pu-
tnam, Fairhurst in Banghart 2016; Schad idr. 2016). S tem delom želimo
predstaviti to zelo aktualno temo slovenski akademski in strokovni jav-
nosti ter tako prispevati k njenemu boljšemu razumevanju in širši upora-
10 bi v organizacijski praksi. Dualnosti sicer ne karakterizirajo le organiza-
cij, ampak človeško družbo v celoti. Nasprotja, kot so npr. dobro in zlo,
bogastvo in revščina, noč in dan, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt,
Eros in Thanatos, so predstavljena v številnih literarnih upodobitvah, fi-
lozofskih tekstih in so kot taka del našega skupnega vsakdanjika. Z dual-
nostmi, njihovimi značilnostmi in izzivi se srečujemo predvsem v filozo-
fiji pa tudi v literaturi, znanosti in, kot zgoraj navedeno, v organizacijski
teoriji. Slednje še posebej velja za avtorje in mislece, ki izhajajo iz vzhod-
njaške filozofije taoizma in v središče vsega postavljajo načelo jina in jan-
ga. Skladno s tem načelom morata biti jin in jang, ki predstavljata dva
nasprotujoča si in obenem dopolnjujoča se pola, v ravnovesju, kajti s pre-
vlado enega ali drugega nastopi neravnovesje, s tem pa bolezen, kaos in
razkroj. Naravni red predstavlja dinamično ravnotežje med jinom in jan-
gom. Pomembnost tega načela za razumevanje organizacijskih dualnosti
izpostavlja posebej Li (2014), ko pravi, da ta edini ponuja filozofsko-mi-
selni sistem, ki lahko v celoti zajame dualnost s prepoznavanjem in z upo-
števanjem tako kompromisa kot sinergije med dvema nasprotujočima se
in dopolnjujočima se poloma dualnosti, ki se istočasno nahajata na isti or-
ganizacijski in/ali strateški ravni. Tega po njegovem mnenju ne zmoreta
ne Aristotelova izključujoča logika ali/ali niti Heglova dialektika in/in.
Glavna naloga managerjev je obvladovanje organizacije v smislu nje-
nega obstoja in nadaljnjega razvoja, kar pravzaprav pomeni finančno
vzdržno preživetje na dolgi rok. Ob vse večji kompleksnosti poslovnega
okolja se je današnja organizacija znašla v položaju, da ne zmore več eno-
stransko obvladovati številnih interakcij z različnimi skupinami udele-
žencev (deležnikov), ki sodelujejo z organizacijo oziroma so z njo v tak
šnem ali drugačnem razmerju. To pomeni, da se način poslovanja sodobne
ravnotežno stanje, vendar v bistvu ves čas prehaja iz ene krize v drugo (tj.
od enega ekstrema k drugemu).
Nasprotujoče si organizacijske značilnosti v zadnjih treh desetletjih
vzbujajo veliko zanimanje pri raziskovalcih managementa in organizacije
(npr. Peters in Waterman 1982; Pascale 1990; Evans in Doz 1992; Volber-
da 1998; Lewin, Long in Carroll 1999; Pettigrew in Fenton 2000; Ach-
tenhagen in Melin 2003; Sánchez-Runde in Pettigrew 2003; Siggelkow
in Levinthal 2003; Voss, Sirdeshmukh in Voss 2008; Binns in Tushman
2010; Farjoun 2010; Smith in Lewis 2011; Kim, Song in Nerkar 2012; Co-
llinson 2014; Lewis in Smith 2014; Kozica idr. 2015; Putnam 2016; Pu-
tnam, Fairhurst in Banghart 2016; Schad idr. 2016). S tem delom želimo
predstaviti to zelo aktualno temo slovenski akademski in strokovni jav-
nosti ter tako prispevati k njenemu boljšemu razumevanju in širši upora-
10 bi v organizacijski praksi. Dualnosti sicer ne karakterizirajo le organiza-
cij, ampak človeško družbo v celoti. Nasprotja, kot so npr. dobro in zlo,
bogastvo in revščina, noč in dan, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt,
Eros in Thanatos, so predstavljena v številnih literarnih upodobitvah, fi-
lozofskih tekstih in so kot taka del našega skupnega vsakdanjika. Z dual-
nostmi, njihovimi značilnostmi in izzivi se srečujemo predvsem v filozo-
fiji pa tudi v literaturi, znanosti in, kot zgoraj navedeno, v organizacijski
teoriji. Slednje še posebej velja za avtorje in mislece, ki izhajajo iz vzhod-
njaške filozofije taoizma in v središče vsega postavljajo načelo jina in jan-
ga. Skladno s tem načelom morata biti jin in jang, ki predstavljata dva
nasprotujoča si in obenem dopolnjujoča se pola, v ravnovesju, kajti s pre-
vlado enega ali drugega nastopi neravnovesje, s tem pa bolezen, kaos in
razkroj. Naravni red predstavlja dinamično ravnotežje med jinom in jan-
gom. Pomembnost tega načela za razumevanje organizacijskih dualnosti
izpostavlja posebej Li (2014), ko pravi, da ta edini ponuja filozofsko-mi-
selni sistem, ki lahko v celoti zajame dualnost s prepoznavanjem in z upo-
števanjem tako kompromisa kot sinergije med dvema nasprotujočima se
in dopolnjujočima se poloma dualnosti, ki se istočasno nahajata na isti or-
ganizacijski in/ali strateški ravni. Tega po njegovem mnenju ne zmoreta
ne Aristotelova izključujoča logika ali/ali niti Heglova dialektika in/in.
Glavna naloga managerjev je obvladovanje organizacije v smislu nje-
nega obstoja in nadaljnjega razvoja, kar pravzaprav pomeni finančno
vzdržno preživetje na dolgi rok. Ob vse večji kompleksnosti poslovnega
okolja se je današnja organizacija znašla v položaju, da ne zmore več eno-
stransko obvladovati številnih interakcij z različnimi skupinami udele-
žencev (deležnikov), ki sodelujejo z organizacijo oziroma so z njo v tak
šnem ali drugačnem razmerju. To pomeni, da se način poslovanja sodobne
