Page 184 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 184
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
2003; Garber in dr. 1993), v katerem se bolj ali manj znani ljudje pojavl-
jajo kot v medijskem času in prostoru zamrznjeni eksponati modnih za-
htev, trendov, pričakovanj, glorifikacij in razočaranj. Družabne kronike,
ki jih moramo sprejeti za neobhodnega spremljevalca slovenskega vulgar-
nega tranzicijskega turbokapitalizma, infantilnega modnega fetišizma in
onesnažene medijske ekologije, so preplavile TV-programe, revijalne stra-
ni, tabloidne formate in spletne portale v tolikšni meri, da se nam že vsil-
jujejo kot povsem standardizirana žanrska forma vsakodnevnih medijskih
agend, urbanih itinerarijev in družabnih bioritmov. Eden od naših sogo-
vornikov, in sicer INFm6, ki sam deluje na področju modnega novinarstva,
na vprašanje, ali bi lahko pritrdil zaznavi, da se je v zadnjih letih razširila
možnost za vključevanje slovenskih elit v modne rubrike, poda razumljivo
s profesionalno interesno motivacijo odločno pritrdilen odgovor: »V zad-
njih letih ne glede na splošno krizo beležimo drastično rast revij z modno vse-
bino, zlasti družabnimi rubrikami. Posledično to pomeni, da tudi naša eli-
ta postaja vse bolj dojemljiva za tovrstne kronike, rubrike in vsebine.« Med
našimi sogovorniki pa sta se znašla samo dva, in sicer INFmž9 in INFm12,
ki sta kritično opozorila na to, da za stiliziranim plesom fotografskih po-
dob družabnih kronik stoji pedantna administracija, birokracija, logistika,
politika in ekonomika spektakla promocije vplivnih skupin in izpostavl-
jenih posameznikov: dogodki zaprtega tipa, službe za stike z javnostmi,
oglaševalske agencije, promocije izdelkov, reklamiranje storitev, plasiranje
idej, paradiranje osebnosti, ekskluzivne lokalitete, gastronomske ekshibici-
je, kulinarične avanture, kulturni programi, plesne veščine, VIP-adreme,
elitni gostje, socialna mreženja, fotopoziranja in kajpak modne performan-
ce vseh vrst. Informatorka INFž9, ki je bila v raziskavo pritegnjena iz vrst
konzumentov medijskih vsebin, torej kot bralka revij, spletnih medijev in
blogov, je pikro komentirala, da so »mediji modna pista slovenske elite zato,
ker tiste prave modne piste v Sloveniji tako rekoč ni«, nato pa nadaljevala s
še bolj presenetljivo izjavo, da je »slovenska elitna smetana itak samo fra-
za, ko se jo povezuje z modo, mediji pa njen placebo«. Toda problematičnost
družabnih kronik ni v tistem, kar prikažejo, ampak v tistem, kar dejansko
skrijejo. Navidezno transparentno »javno razkrivanje« domnevno »zaku-
lisnega« elitnega druženja je prekrito s skrbno dizajnirano oblačilno per-
formanco in stiliziranim modnim ekshibicionizmom. Če naj bi tovrstne
dogodke rekrutirale elitne interesne skupine in privilegirani posamezniki,
potem njihova razstava večernih toalet, glamurja, prestiža, modnih dodat-
184
2003; Garber in dr. 1993), v katerem se bolj ali manj znani ljudje pojavl-
jajo kot v medijskem času in prostoru zamrznjeni eksponati modnih za-
htev, trendov, pričakovanj, glorifikacij in razočaranj. Družabne kronike,
ki jih moramo sprejeti za neobhodnega spremljevalca slovenskega vulgar-
nega tranzicijskega turbokapitalizma, infantilnega modnega fetišizma in
onesnažene medijske ekologije, so preplavile TV-programe, revijalne stra-
ni, tabloidne formate in spletne portale v tolikšni meri, da se nam že vsil-
jujejo kot povsem standardizirana žanrska forma vsakodnevnih medijskih
agend, urbanih itinerarijev in družabnih bioritmov. Eden od naših sogo-
vornikov, in sicer INFm6, ki sam deluje na področju modnega novinarstva,
na vprašanje, ali bi lahko pritrdil zaznavi, da se je v zadnjih letih razširila
možnost za vključevanje slovenskih elit v modne rubrike, poda razumljivo
s profesionalno interesno motivacijo odločno pritrdilen odgovor: »V zad-
njih letih ne glede na splošno krizo beležimo drastično rast revij z modno vse-
bino, zlasti družabnimi rubrikami. Posledično to pomeni, da tudi naša eli-
ta postaja vse bolj dojemljiva za tovrstne kronike, rubrike in vsebine.« Med
našimi sogovorniki pa sta se znašla samo dva, in sicer INFmž9 in INFm12,
ki sta kritično opozorila na to, da za stiliziranim plesom fotografskih po-
dob družabnih kronik stoji pedantna administracija, birokracija, logistika,
politika in ekonomika spektakla promocije vplivnih skupin in izpostavl-
jenih posameznikov: dogodki zaprtega tipa, službe za stike z javnostmi,
oglaševalske agencije, promocije izdelkov, reklamiranje storitev, plasiranje
idej, paradiranje osebnosti, ekskluzivne lokalitete, gastronomske ekshibici-
je, kulinarične avanture, kulturni programi, plesne veščine, VIP-adreme,
elitni gostje, socialna mreženja, fotopoziranja in kajpak modne performan-
ce vseh vrst. Informatorka INFž9, ki je bila v raziskavo pritegnjena iz vrst
konzumentov medijskih vsebin, torej kot bralka revij, spletnih medijev in
blogov, je pikro komentirala, da so »mediji modna pista slovenske elite zato,
ker tiste prave modne piste v Sloveniji tako rekoč ni«, nato pa nadaljevala s
še bolj presenetljivo izjavo, da je »slovenska elitna smetana itak samo fra-
za, ko se jo povezuje z modo, mediji pa njen placebo«. Toda problematičnost
družabnih kronik ni v tistem, kar prikažejo, ampak v tistem, kar dejansko
skrijejo. Navidezno transparentno »javno razkrivanje« domnevno »zaku-
lisnega« elitnega druženja je prekrito s skrbno dizajnirano oblačilno per-
formanco in stiliziranim modnim ekshibicionizmom. Če naj bi tovrstne
dogodke rekrutirale elitne interesne skupine in privilegirani posamezniki,
potem njihova razstava večernih toalet, glamurja, prestiža, modnih dodat-
184
