Page 186 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 186
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
kov, dekorja, nakita, znamk in trendov služi prav temu, da se zamaskira za-
kulisni svet njihovega dejanskega socialnega mreženja.
Druga pomembna tematika v okviru pogovorov o medijih kot repro-
ducentih tranzicijskih modnih kulturnih razlik pa je zadevala svet elitnih
medijskih promenad, tj. posebnih dogodkov, ki elitam omogočajo ustrezno
medijsko izpostavitev skozi modo. Vsi naši sogovorniki so se bili pripravl-
jeni na široko razgovoriti o tej temi. Iz podanih izrek bi lahko izluščili dva
tipa tovrstnih medijskih promenad: prvi je zaprti tip, ki rekrutira izključ-
no povabljene (tu so informatorji navajali številne ekskluzivne dogodke,
npr. Dinnersov vsakoletni sprejem, plese lionsov in rotarijcev, diplomatske
sprejeme tujih ambasad, piknike vplivnih interesnih skupin in združenj,
ples v maskah v Hotelu Kempinski, sprejeme ob protokolarnih državniških
obiskih, proslave ob državnih praznikih ipd.); drugi je polzaprt oziroma
deloma odprt tip, ki poleg povabljenih omogoča rekrutacijo zainteresiranih
na podlagi plačane vstopnine (npr. Viktorji, Slovenka leta, baletne in oper-
ne premiere v Operi in Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, koncerti
klasične glasbe, dogodki Festivala Ljubljana, slovenski Teden mode ipd.).
Omenjene dogodke kot vrste medijske promenade, po katerih se eksklu-
zivno sprehodijo izpostavljeni posamezniki in vplivne skupine naše druž-
be, so informatorji komentirali v celovitem razponu vrednostno obarva-
nih stališč, od pozitivnih oziroma glorificirajočih percepcij do negativnih
in kritičnih sodb. Najbolj kritične sodbe so posredovali prav informatorji
oziroma informatorice, ki delajo v medijih in pokrivajo področje modnega
oziroma življenjskostilnega novinarstva. Tako je INFž5 v odmerjenih tonih
govorila o modni ozaveščenosti slovenskih elit na teh dogodkih:
V Sloveniji ni veliko dogodkov, ki bi imeli »rdečo preprogo«, kjer
se ljudje lahko pokažejo, da so drugačni, da imajo bolje izdela-
ne obleke, da si lahko privoščijo dizajnerska oblačila … Moda in
elita sta po mojem mnenju vedno korakala z roko v roko. Elita
preprosto mora slediti modnim trendom, saj se je prisiljena kar
naprej na novo izumljati. Ker pa živimo v času hitrih trendov in
hitre mode, je tudi med elito veliko slabo oblečenih ljudi, saj so
zmedeni. Ampak … naši vrhunski poslovneži, znane podjetnice,
nekatere naše političarke ali žene politikov, odvetniki, tuji diplo-
mati pri nas in premožni meščani iz uglednih družin, ki se udele-
žujejo elitnih dogodkov, so praviloma dobro oblečeni. Če sledijo
klasiki, ne morejo zgrešiti. Ni pa to, kar novinarji rečemo modni
outfit, samo to, kar ti ljudje oblečejo. V njihov modni outfit sodi
186
kov, dekorja, nakita, znamk in trendov služi prav temu, da se zamaskira za-
kulisni svet njihovega dejanskega socialnega mreženja.
Druga pomembna tematika v okviru pogovorov o medijih kot repro-
ducentih tranzicijskih modnih kulturnih razlik pa je zadevala svet elitnih
medijskih promenad, tj. posebnih dogodkov, ki elitam omogočajo ustrezno
medijsko izpostavitev skozi modo. Vsi naši sogovorniki so se bili pripravl-
jeni na široko razgovoriti o tej temi. Iz podanih izrek bi lahko izluščili dva
tipa tovrstnih medijskih promenad: prvi je zaprti tip, ki rekrutira izključ-
no povabljene (tu so informatorji navajali številne ekskluzivne dogodke,
npr. Dinnersov vsakoletni sprejem, plese lionsov in rotarijcev, diplomatske
sprejeme tujih ambasad, piknike vplivnih interesnih skupin in združenj,
ples v maskah v Hotelu Kempinski, sprejeme ob protokolarnih državniških
obiskih, proslave ob državnih praznikih ipd.); drugi je polzaprt oziroma
deloma odprt tip, ki poleg povabljenih omogoča rekrutacijo zainteresiranih
na podlagi plačane vstopnine (npr. Viktorji, Slovenka leta, baletne in oper-
ne premiere v Operi in Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, koncerti
klasične glasbe, dogodki Festivala Ljubljana, slovenski Teden mode ipd.).
Omenjene dogodke kot vrste medijske promenade, po katerih se eksklu-
zivno sprehodijo izpostavljeni posamezniki in vplivne skupine naše druž-
be, so informatorji komentirali v celovitem razponu vrednostno obarva-
nih stališč, od pozitivnih oziroma glorificirajočih percepcij do negativnih
in kritičnih sodb. Najbolj kritične sodbe so posredovali prav informatorji
oziroma informatorice, ki delajo v medijih in pokrivajo področje modnega
oziroma življenjskostilnega novinarstva. Tako je INFž5 v odmerjenih tonih
govorila o modni ozaveščenosti slovenskih elit na teh dogodkih:
V Sloveniji ni veliko dogodkov, ki bi imeli »rdečo preprogo«, kjer
se ljudje lahko pokažejo, da so drugačni, da imajo bolje izdela-
ne obleke, da si lahko privoščijo dizajnerska oblačila … Moda in
elita sta po mojem mnenju vedno korakala z roko v roko. Elita
preprosto mora slediti modnim trendom, saj se je prisiljena kar
naprej na novo izumljati. Ker pa živimo v času hitrih trendov in
hitre mode, je tudi med elito veliko slabo oblečenih ljudi, saj so
zmedeni. Ampak … naši vrhunski poslovneži, znane podjetnice,
nekatere naše političarke ali žene politikov, odvetniki, tuji diplo-
mati pri nas in premožni meščani iz uglednih družin, ki se udele-
žujejo elitnih dogodkov, so praviloma dobro oblečeni. Če sledijo
klasiki, ne morejo zgrešiti. Ni pa to, kar novinarji rečemo modni
outfit, samo to, kar ti ljudje oblečejo. V njihov modni outfit sodi
186
