Page 189 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 189
moda, mediji in elite ...
Slika 25: Janez Škrabec, direktor podjetja Riko
Mediji ga opisujejo s komplimenti glede njegove elegance, kultiviranosti, izbranega okusa
za oblačenje in ekskluzivnih modnih dodatkov; njegova izjemno draga ročna ura je bila
predmet širše medijske pozornosti v Sloveniji (Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/
philippe-starck-ustvarja-s-slovenskim-rikom.html; foto Leon Vidic / časopis Delo)
Namen modnih kosov oblačil, kakršna je omenjena Diorjeva oprava,
je lahko v eminentni zvezi s spremembami posameznikovega družbenega
položaja. Zlasti za visoko modo je značilen poudarek na nestalnosti, spre-
menljivosti, prehodnosti, prilagodljivosti. Z oblačili tako posamezniki ob-
likujejo ne le razliko znotraj elit, ampak s pomočjo situirane gmotne kon-
dicije sporočajo zlasti svojo sposobnost prilagajanja. Malcolm Barnard
pravi, da se tisti, ki se želi povzpeti po družbeni lestvici ali zgolj utrdi-
ti svoj položaj med sebi enakimi, mora odzvati bodisi na najnovejše mod-
ne trende bodisi na ekskluzivne znamke, da bi okrepil in navzven izrazil
podobo časa kot spremembe in napredka (Barnard 2005: 22). Oba prime-
ra, tako prvi z Diorjem kakor drugi z »viktorijanskim kičem« pa razloč-
no kažeta, kako vneto, če ne kar obupano, si višji razredi oziroma elite
pri nas prizadevajo prek mode in oblačenja naturalizirati svoj privilegira-
189
Slika 25: Janez Škrabec, direktor podjetja Riko
Mediji ga opisujejo s komplimenti glede njegove elegance, kultiviranosti, izbranega okusa
za oblačenje in ekskluzivnih modnih dodatkov; njegova izjemno draga ročna ura je bila
predmet širše medijske pozornosti v Sloveniji (Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/
philippe-starck-ustvarja-s-slovenskim-rikom.html; foto Leon Vidic / časopis Delo)
Namen modnih kosov oblačil, kakršna je omenjena Diorjeva oprava,
je lahko v eminentni zvezi s spremembami posameznikovega družbenega
položaja. Zlasti za visoko modo je značilen poudarek na nestalnosti, spre-
menljivosti, prehodnosti, prilagodljivosti. Z oblačili tako posamezniki ob-
likujejo ne le razliko znotraj elit, ampak s pomočjo situirane gmotne kon-
dicije sporočajo zlasti svojo sposobnost prilagajanja. Malcolm Barnard
pravi, da se tisti, ki se želi povzpeti po družbeni lestvici ali zgolj utrdi-
ti svoj položaj med sebi enakimi, mora odzvati bodisi na najnovejše mod-
ne trende bodisi na ekskluzivne znamke, da bi okrepil in navzven izrazil
podobo časa kot spremembe in napredka (Barnard 2005: 22). Oba prime-
ra, tako prvi z Diorjem kakor drugi z »viktorijanskim kičem« pa razloč-
no kažeta, kako vneto, če ne kar obupano, si višji razredi oziroma elite
pri nas prizadevajo prek mode in oblačenja naturalizirati svoj privilegira-
189
