Page 203 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
Časopis in njegovi bralci:
Etnografija nekega lokalnega producentskega
in konzumentskega habitusa1
Nesamoumevnost medijskega razmerja:
Pregled študij in ugotovitev
Zdi se, da so minili časi, ko so bili časopisi samoumevno domovanje časni-
karjev, urednikov, novinarjev, publicistov in drugih medijskih ustvarjalcev
pa tudi samoumeven spremljevalec vsakdana bralcev. Številne raziskave v
tujini zadnjih nekaj desetletij čedalje bolj alarmantno poročajo o nezadrž-
nem trendu upada branosti časopisja (Thurlow 1993, Stevenson 1994, Lauf
2004, Rowe 2011). V pričujočem prispevku2 želimo predstaviti del te nela-
godne diskusije in perečo problematiko osvetliti s konkretno študijo pri-
mera slovenske lokalne medijske etnografije.
Eiri Elvestad in Arild Blekesaune sta leta 2008 objavila rezultate večni-
vojske študije individualnih in nacionalnih razlik med časopisnimi bralci
po Evropi. Študija, ki je temeljila na podatkih European Social Survey (ESS),
je obsegala stanje glede branja časopisov v 28 državah, med drugim tudi v
1 Gre za popravljen ponatis prispevka, objavljenega v zborniku Časopisi brez bralcev?:
Vzpon in zaton tiska, časnikarstva ter časopisne industrije (ur. Vlado Kotnik, Sandra Ba-
šić Hrvatin), str. 87–162 (Koper: Univerzitetna založba Annales, 2013c).
2 Prispevek je nastal na podlagi terenskega raziskovanja v okviru aplikativnega razisko-
valnega projekta Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev, ki se je v ob-
dobju od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2013 pod vodstvom avtorja tukajšnjega prispevka izvajal na
Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem v Kopru s finančno pod-
poro Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Primorskih novic. Izsledki projekta
so bili objavljeni v multiavtorski študiji Konvergenca medijev in kulturna transformaci-
ja bralcev, ki je bila decembra 2013 posredovana financerju in sofinancerju projekta.
203
Etnografija nekega lokalnega producentskega
in konzumentskega habitusa1
Nesamoumevnost medijskega razmerja:
Pregled študij in ugotovitev
Zdi se, da so minili časi, ko so bili časopisi samoumevno domovanje časni-
karjev, urednikov, novinarjev, publicistov in drugih medijskih ustvarjalcev
pa tudi samoumeven spremljevalec vsakdana bralcev. Številne raziskave v
tujini zadnjih nekaj desetletij čedalje bolj alarmantno poročajo o nezadrž-
nem trendu upada branosti časopisja (Thurlow 1993, Stevenson 1994, Lauf
2004, Rowe 2011). V pričujočem prispevku2 želimo predstaviti del te nela-
godne diskusije in perečo problematiko osvetliti s konkretno študijo pri-
mera slovenske lokalne medijske etnografije.
Eiri Elvestad in Arild Blekesaune sta leta 2008 objavila rezultate večni-
vojske študije individualnih in nacionalnih razlik med časopisnimi bralci
po Evropi. Študija, ki je temeljila na podatkih European Social Survey (ESS),
je obsegala stanje glede branja časopisov v 28 državah, med drugim tudi v
1 Gre za popravljen ponatis prispevka, objavljenega v zborniku Časopisi brez bralcev?:
Vzpon in zaton tiska, časnikarstva ter časopisne industrije (ur. Vlado Kotnik, Sandra Ba-
šić Hrvatin), str. 87–162 (Koper: Univerzitetna založba Annales, 2013c).
2 Prispevek je nastal na podlagi terenskega raziskovanja v okviru aplikativnega razisko-
valnega projekta Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev, ki se je v ob-
dobju od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2013 pod vodstvom avtorja tukajšnjega prispevka izvajal na
Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem v Kopru s finančno pod-
poro Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Primorskih novic. Izsledki projekta
so bili objavljeni v multiavtorski študiji Konvergenca medijev in kulturna transformaci-
ja bralcev, ki je bila decembra 2013 posredovana financerju in sofinancerju projekta.
203
