Page 206 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 206
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
kor sosednjim. Tudi v skupini držav nekdanjega vzhodnega bloka najde-
mo različne vzorce. Bralne navade na Slovaškem in Poljskem so bližje juž-
ni Evropi, medtem ko imajo Madžarska, Češka, Slovenija in Estonija manj
nebralcev in prebivalci branju namenjajo več časa (Elvestad & Blekesaune
2008: 426, 431–432).
Raziskava poda nekaj ključnih zakonitosti, ki veljajo na transnacio-
nalni ravni:
– starost je v zadnjih letih postala najmočnejša diskriminativna
spremenljivka med vsakodnevnim in nevsakodnevnim branjem
časopisov: vsaka nova generacija sicer povečuje branost časopi-
sov s tem, ko se stara, toda hkrati vsaka generacija bere manj od
predhodne;
– splošna slika razlik med spoloma bralcev dnevnih časopisov po
Evropi kaže, da moški berejo več od žensk, čeravno razpon raz-
lik variira od države do države: razlike med spoloma, kar zadeva
branje časopisov, so večje v vzhodni Evropi, medtem ko so v za-
hodni majhne ali jih ni;
– družbeni status oziroma razredna pripadnost, povezana z izobra-
zbo, se prav tako kaže kot pomemben dejavnik pri branju časo-
pisov z naslednjo analitsko zakonitostjo: ljudje z višjo ali boljšo
izobrazbo praviloma berejo več od tistih z nižjo ali slabo, čerav-
no vpliv let oziroma dolžine izobraževanja pri branju časopisov
ni povsem jasen, saj so npr. razlike glede na izobrazbo oziroma
razredno identifikacijo manjše v državah z visoko penetracijo ča-
sopisov in izdatneje prezentirane v tistih, ki imajo slabše organi-
ziran časopisni trg;
– dohodek na gospodinjstvo je sicer lahko odločilen dejavnik pri
nakupu časopisa, čeravno po drugi strani dnevni brezplačniki in
spletne različice tiskanih časopisov čedalje bolj prispevajo k temu,
da dohodek ni več tako ključen dejavnik za upad branosti časopi-
sov (Elvestad & Blekesaune 2008: 429–432).
Avtorja študije sumirata, da imajo starost, spol, izobrazba in doho-
dek na gospodinjstvo krivuljasto korelacijo z branostjo časopisja, pri če-
mer zlasti višji dohodek in višja izobrazba pozitivno korelirata s časom,
ki ga nekdo nameni prebiranju časopisja. Študija, ki je glavne ugotovitve
poskušala izpeljali zgolj iz statistične analize časa, kolikor ga bralci oziro-
ma bralke v posameznih izbranih državah vsak dan namenijo prebiranju
206
kor sosednjim. Tudi v skupini držav nekdanjega vzhodnega bloka najde-
mo različne vzorce. Bralne navade na Slovaškem in Poljskem so bližje juž-
ni Evropi, medtem ko imajo Madžarska, Češka, Slovenija in Estonija manj
nebralcev in prebivalci branju namenjajo več časa (Elvestad & Blekesaune
2008: 426, 431–432).
Raziskava poda nekaj ključnih zakonitosti, ki veljajo na transnacio-
nalni ravni:
– starost je v zadnjih letih postala najmočnejša diskriminativna
spremenljivka med vsakodnevnim in nevsakodnevnim branjem
časopisov: vsaka nova generacija sicer povečuje branost časopi-
sov s tem, ko se stara, toda hkrati vsaka generacija bere manj od
predhodne;
– splošna slika razlik med spoloma bralcev dnevnih časopisov po
Evropi kaže, da moški berejo več od žensk, čeravno razpon raz-
lik variira od države do države: razlike med spoloma, kar zadeva
branje časopisov, so večje v vzhodni Evropi, medtem ko so v za-
hodni majhne ali jih ni;
– družbeni status oziroma razredna pripadnost, povezana z izobra-
zbo, se prav tako kaže kot pomemben dejavnik pri branju časo-
pisov z naslednjo analitsko zakonitostjo: ljudje z višjo ali boljšo
izobrazbo praviloma berejo več od tistih z nižjo ali slabo, čerav-
no vpliv let oziroma dolžine izobraževanja pri branju časopisov
ni povsem jasen, saj so npr. razlike glede na izobrazbo oziroma
razredno identifikacijo manjše v državah z visoko penetracijo ča-
sopisov in izdatneje prezentirane v tistih, ki imajo slabše organi-
ziran časopisni trg;
– dohodek na gospodinjstvo je sicer lahko odločilen dejavnik pri
nakupu časopisa, čeravno po drugi strani dnevni brezplačniki in
spletne različice tiskanih časopisov čedalje bolj prispevajo k temu,
da dohodek ni več tako ključen dejavnik za upad branosti časopi-
sov (Elvestad & Blekesaune 2008: 429–432).
Avtorja študije sumirata, da imajo starost, spol, izobrazba in doho-
dek na gospodinjstvo krivuljasto korelacijo z branostjo časopisja, pri če-
mer zlasti višji dohodek in višja izobrazba pozitivno korelirata s časom,
ki ga nekdo nameni prebiranju časopisja. Študija, ki je glavne ugotovitve
poskušala izpeljali zgolj iz statistične analize časa, kolikor ga bralci oziro-
ma bralke v posameznih izbranih državah vsak dan namenijo prebiranju
206
