Page 208 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 208
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
enako. Tako so na primer ogromne razlike med tem, koliko spol, leta izo-
braževanja, višina dohodka in starost vplivajo na branje na Norveškem in
koliko v Grčiji. To znova implicira, da se te države po funkciji časopisov
med seboj razlikujejo (Elvestad & Blekesaune 2008: 434–435, 437, 441–442).
Študija prav tako sugerira, da število lokalnih oziroma regionalnih
časopisov, delež oglaševalskega kolača, stopnja rabe drugih medijev in
stopnja brezposelnosti bolj vplivajo na to, ali ljudje berejo časopise, kakor
denimo bruto nacionalni produkt ali stopnja zaupanja v medije. Branje ča-
sopisov je rezultat in posledica uveljavljenih demokratičnih standardov: v
državah z daljšo in trdnejšo tradicijo v demokraciji je stopnja branosti ča-
sopisja višja kakor v državah, kjer demokratični sistem nima utrjenega po-
ložaja.5 Avtorja posebej opozarjata na problem, da mladi berejo veliko manj
kakor predhodne generacije, zaradi česar je pričakovati nezadržno nadalje-
vanje trenda upada branosti časopisov (Elvestad & Blekesaune 2008: 444).
V nekaterih državah s tradicionalno visoko stopnjo cirkulacije časopisov
pa se celo nakazuje, da bo branje časopisov ponovno postalo elitna dejav-
nost. Konvergenca medijev in globalizacija še pospešujeta proces zmanj-
šanja nacionalnih razlik v medijskih sistemih.
Druga študija, ki jo želimo izpostaviti, je študija evropskega časopis-
nega bralstva glede na strukturne in razvojne značilnosti, ki sta jo leta 2009
izdelala Karl Erik Gustafsson in Lennart Weibull. Časopisne bralne nava-
de so v preteklosti pogosto sprožale interpretacije, ki so šle v razponu od
vpliva podnebja do sistema distribucije časopisja. Njuna raziskava, ki jo
je vzpodbudil trend upada branosti časopisov v osemdesetih in devetde-
setih letih po Evropi ter destabilizacija klasičnega tiska v razmerju do po-
večane vloge digitalnih ter spletnih medijev, poskuša izpostaviti razvojne
trende časopisne industrije v zahodni Evropi z vidika bralcev. Prvo, kar
sta morala ugotoviti, je, da je bilo dosedanje preučevanje strukture časo-
pisnega bralstva zelo pogosto v kar najtesnejši zvezi s potrebami oglaše-
valcev. Potemtakem je večina bralskih študij (readership studies) poskuša-
la ovrednotiti verjetnost izpostavljenosti oglasov v razmerju do določenih
časopisnih tem ali določenega tipa časopisa. Nacionalne raziskave branos-
ti časopisov se pogosto osredotočajo na t. i. povprečje izpostavljenosti, to
je verjetnosti, da bodo bralci časopis vzeli v roke in ga prebrali v določe-
5 Perspektiva o povezanosti medijev in demokracije se zdi dandanes bolj evropocentris-
tična in amerikocentristična kakor kadarkoli prej v zgodovini, saj so edine države, v ka-
terih danes branost časopisov narašča, predvsem t. i. države skupine BRIC (Indija, Bra-
zilija, Kitajska …), kar nekateri razlagajo z nastajanjem novega srednjega razreda, ki
branje časopisja jemlje kot svoj statusni simbol.
208
enako. Tako so na primer ogromne razlike med tem, koliko spol, leta izo-
braževanja, višina dohodka in starost vplivajo na branje na Norveškem in
koliko v Grčiji. To znova implicira, da se te države po funkciji časopisov
med seboj razlikujejo (Elvestad & Blekesaune 2008: 434–435, 437, 441–442).
Študija prav tako sugerira, da število lokalnih oziroma regionalnih
časopisov, delež oglaševalskega kolača, stopnja rabe drugih medijev in
stopnja brezposelnosti bolj vplivajo na to, ali ljudje berejo časopise, kakor
denimo bruto nacionalni produkt ali stopnja zaupanja v medije. Branje ča-
sopisov je rezultat in posledica uveljavljenih demokratičnih standardov: v
državah z daljšo in trdnejšo tradicijo v demokraciji je stopnja branosti ča-
sopisja višja kakor v državah, kjer demokratični sistem nima utrjenega po-
ložaja.5 Avtorja posebej opozarjata na problem, da mladi berejo veliko manj
kakor predhodne generacije, zaradi česar je pričakovati nezadržno nadalje-
vanje trenda upada branosti časopisov (Elvestad & Blekesaune 2008: 444).
V nekaterih državah s tradicionalno visoko stopnjo cirkulacije časopisov
pa se celo nakazuje, da bo branje časopisov ponovno postalo elitna dejav-
nost. Konvergenca medijev in globalizacija še pospešujeta proces zmanj-
šanja nacionalnih razlik v medijskih sistemih.
Druga študija, ki jo želimo izpostaviti, je študija evropskega časopis-
nega bralstva glede na strukturne in razvojne značilnosti, ki sta jo leta 2009
izdelala Karl Erik Gustafsson in Lennart Weibull. Časopisne bralne nava-
de so v preteklosti pogosto sprožale interpretacije, ki so šle v razponu od
vpliva podnebja do sistema distribucije časopisja. Njuna raziskava, ki jo
je vzpodbudil trend upada branosti časopisov v osemdesetih in devetde-
setih letih po Evropi ter destabilizacija klasičnega tiska v razmerju do po-
večane vloge digitalnih ter spletnih medijev, poskuša izpostaviti razvojne
trende časopisne industrije v zahodni Evropi z vidika bralcev. Prvo, kar
sta morala ugotoviti, je, da je bilo dosedanje preučevanje strukture časo-
pisnega bralstva zelo pogosto v kar najtesnejši zvezi s potrebami oglaše-
valcev. Potemtakem je večina bralskih študij (readership studies) poskuša-
la ovrednotiti verjetnost izpostavljenosti oglasov v razmerju do določenih
časopisnih tem ali določenega tipa časopisa. Nacionalne raziskave branos-
ti časopisov se pogosto osredotočajo na t. i. povprečje izpostavljenosti, to
je verjetnosti, da bodo bralci časopis vzeli v roke in ga prebrali v določe-
5 Perspektiva o povezanosti medijev in demokracije se zdi dandanes bolj evropocentris-
tična in amerikocentristična kakor kadarkoli prej v zgodovini, saj so edine države, v ka-
terih danes branost časopisov narašča, predvsem t. i. države skupine BRIC (Indija, Bra-
zilija, Kitajska …), kar nekateri razlagajo z nastajanjem novega srednjega razreda, ki
branje časopisja jemlje kot svoj statusni simbol.
208
