Page 213 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 213
časopis in njegovi bralci ...
pogosto ostalo v ozadju vprašanje kompetitivnih dinamik, s katerimi se
soočajo spletni časopisi, še zlasti tisti, ki so usmerjeni v lokalne trge. Če de-
nimo tiskani lokalno usmerjeni časopisi lahko imajo določen monopol na
lokalnem trgu, to ne velja več za njihove spletne dvojnike, ki so prisiljeni v
boj z ostalimi ponudniki lokalnih novic. Študija je poskušala evalvirati trž-
no performanco spletnih časopisov tako v razmerju do njihovih tiskanih
izdaj (tj. intermedijska konkurenca) kakor tudi v razmerju do večjih na-
cionalnih spletnih novičarskih strani in portalov v okviru spletne dome-
ne (tj. intramedijska konkurenca). Spletne strani večjih časopisov so do-
segle le 15 % lokalnih internetnih uporabnikov v enem mesecu. Z vidika
bralstva so tiskane edicije časopisov dosegle veliko več lokalnih bralcev ka-
kor njihovi spletni dvojniki (Chyi & Lewis 2009: 47). Avtorja zato sklene-
ta, da so spletni časopisi v neugodnem položaju tako z vidika intermedijske
kakor tudi intramedijske kompetitivnosti. Študija pokaže, da lokalni splet-
ni časopisi tržno niso v ugodnem položaju, ko se jih primerja z nečasopis-
nimi medijskimi spletnimi igralci. Ker internet presega geografske meje,
ki so prej pretežno definirale časopisno industrijo, se je problem bralcev
povečal, zaradi česar dihotomije spletno-tiskano, lokalno-globalno dobi-
jo nove razsežnosti. Preveč poenostavljeno bi bilo, če bi domnevali, da lah-
ko časopisom uspe zgolj s tem, da se preusmerijo na spletno izdajanje ali
celo, da povsem opustijo tiskano edicijo. Ta študija opozarja na pasti takš-
nih domnev in opozarja, da je potreben bolj niansiran pogled na problem
kompleksnih in nenehno spreminjajočih se dinamik na intermedijskem ter
intramedijskem nivoju tržne konkurenčnosti (Chyi & Lewis 2009: 48–49).
Študija Davida Rowa na primeru avstralskega in britanskega časopis-
nega trga opozarja na čedalje večjo tabloidizacijo časopisov, ki jo spremlja-
ta procesa simplifikacije in spektakularizacije novic. Vse v času, od forme
do vsebine, je podrejeno temu procesu. Klasifikacija časopisja se nagiba k
binarnemu (broadsheet vs. tabloid) in hierarhičnemu redu (broadsheet over
tabloid). Rowe odkriva kompleksne procese avstralske in britanske časo-
pisne krajine, v kateri se širokolistni časopisi fizično spreminjajo v tabloide,
čeravno želijo ohraniti distanco do slednjih in se izogniti negativnim ko-
notacijam. Časopisi se vseskozi gibljejo po robu med pritiski po nenehnem
preoblikovanju (re-formation) in tabloidno stigmo (tabloid stigma) (Rowe
2011: 449, 458). Ko sta se britanski Independent in Times preoblikovala v du-
alni format in kasneje ekskluzivno v tabloidnega, je bilo veliko napora vlo-
ženega v to, da bi se javnost in bralce prepričalo, da gre pri tej transformaciji
le za prilagoditve v obliki in priročnosti, nikakor pa ne v redukciji kakovos-
213
pogosto ostalo v ozadju vprašanje kompetitivnih dinamik, s katerimi se
soočajo spletni časopisi, še zlasti tisti, ki so usmerjeni v lokalne trge. Če de-
nimo tiskani lokalno usmerjeni časopisi lahko imajo določen monopol na
lokalnem trgu, to ne velja več za njihove spletne dvojnike, ki so prisiljeni v
boj z ostalimi ponudniki lokalnih novic. Študija je poskušala evalvirati trž-
no performanco spletnih časopisov tako v razmerju do njihovih tiskanih
izdaj (tj. intermedijska konkurenca) kakor tudi v razmerju do večjih na-
cionalnih spletnih novičarskih strani in portalov v okviru spletne dome-
ne (tj. intramedijska konkurenca). Spletne strani večjih časopisov so do-
segle le 15 % lokalnih internetnih uporabnikov v enem mesecu. Z vidika
bralstva so tiskane edicije časopisov dosegle veliko več lokalnih bralcev ka-
kor njihovi spletni dvojniki (Chyi & Lewis 2009: 47). Avtorja zato sklene-
ta, da so spletni časopisi v neugodnem položaju tako z vidika intermedijske
kakor tudi intramedijske kompetitivnosti. Študija pokaže, da lokalni splet-
ni časopisi tržno niso v ugodnem položaju, ko se jih primerja z nečasopis-
nimi medijskimi spletnimi igralci. Ker internet presega geografske meje,
ki so prej pretežno definirale časopisno industrijo, se je problem bralcev
povečal, zaradi česar dihotomije spletno-tiskano, lokalno-globalno dobi-
jo nove razsežnosti. Preveč poenostavljeno bi bilo, če bi domnevali, da lah-
ko časopisom uspe zgolj s tem, da se preusmerijo na spletno izdajanje ali
celo, da povsem opustijo tiskano edicijo. Ta študija opozarja na pasti takš-
nih domnev in opozarja, da je potreben bolj niansiran pogled na problem
kompleksnih in nenehno spreminjajočih se dinamik na intermedijskem ter
intramedijskem nivoju tržne konkurenčnosti (Chyi & Lewis 2009: 48–49).
Študija Davida Rowa na primeru avstralskega in britanskega časopis-
nega trga opozarja na čedalje večjo tabloidizacijo časopisov, ki jo spremlja-
ta procesa simplifikacije in spektakularizacije novic. Vse v času, od forme
do vsebine, je podrejeno temu procesu. Klasifikacija časopisja se nagiba k
binarnemu (broadsheet vs. tabloid) in hierarhičnemu redu (broadsheet over
tabloid). Rowe odkriva kompleksne procese avstralske in britanske časo-
pisne krajine, v kateri se širokolistni časopisi fizično spreminjajo v tabloide,
čeravno želijo ohraniti distanco do slednjih in se izogniti negativnim ko-
notacijam. Časopisi se vseskozi gibljejo po robu med pritiski po nenehnem
preoblikovanju (re-formation) in tabloidno stigmo (tabloid stigma) (Rowe
2011: 449, 458). Ko sta se britanski Independent in Times preoblikovala v du-
alni format in kasneje ekskluzivno v tabloidnega, je bilo veliko napora vlo-
ženega v to, da bi se javnost in bralce prepričalo, da gre pri tej transformaciji
le za prilagoditve v obliki in priročnosti, nikakor pa ne v redukciji kakovos-
213
