Page 283 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 283
časopis in njegovi bralci ...
ri, ki jih ne morem sam izkusiti, in si z mediji ustvarim mnenje o
njih. Nekateri me seveda tudi zabavajo, saj mi omogočajo dostop
do glasbe in filmov. (INFm22)
Močno upam, da ja, čeprav sem zadnjič nekje poslušala, da tisti
ljudje, ki mislijo, da poznajo trike in pasti medijev in propagan-
de, ki jo le-ti izvajajo, niso nič manjše njihove tarče kot tisti ljud-
je, ki nekritično spremljajo vse, kar jim pride pod roke. Razlika je
samo v tem, da prvi živijo v večji utvari, da so bolj ozaveščeni in
zato manj pod vplivom. (INFž24)
Ja, mislim, da znam zelo zamejiti, da se ne pustim, da bi me za-
neslo v določeno smer ... zelo se kontroliram, ko prebiram nekaj,
se zelo zavedam, da tisto je samo eno mnenje, en pogled, ker tudi
tak občutek, to zavedanje, da je novinar zmotljiv, da ne prine-
se popolne novice, niti ko samo poroča, kaj šele, ko podaja svoje
mnenje, mislim, da ni tisto absolutno. Tega se predvsem zavedaš,
ko neko temo zelo dobro poznaš in potem ko bereš nek članek
o nekem dogodku ali o tisti temi, in vidiš, koliko netočnosti ali
pomanjkljivosti vsebuje, potem moraš imeti to zavedanje tudi,
ko prebiraš o zadevah, katerih ne poznaš, ki jih ne poznaš tako
poglobljeno. Torej se moraš zavedat, da je tu en del resnice. Potem
je potrebno določiti neko distanco, znati presoditi ... ne vsega je-
mat 'ja pa je pisalo na časopisu’ ali 'so rekli na televiziji’. Ustvariti
si moraš neko podobo preko kombiniranja raznih medijev, da be-
reš časopis, da poslušaš radio, da včasih pogledaš na televiziji po-
leg poročil, internet tudi … tako da imaš več teh dotokov infor-
macij in potem si ti ustvariš tvoje stališče. (INFž27)
Vidimo, da se pojem refleksivnosti na dokaj neimenovan način vri-
ne v diskurz o vplivu medijev na uporabnike. Ima pa zavzemanje za re-
fleksivnost in distanco nekaj pomembnih poant: medijsko bolj ozaveščeni
informatorji jo razumejo kot predpogoj za razvijanje avtonomije mišljen-
ja posameznika in delovanja v določenem okolju; lahko nastopa kot ko-
ristno intelektualno orodje za integracijo in širjenje spoznanj o medijih;
se kaže kot nujna predpostavka za razvoj kakršnekoli kritike, ki ne temelji
na reciklaži ali repeticiji destruktivnih ali kontraproduktivnih mentalnih
obrazcev; krepi racionalizacijo sleherne človekove dejavnosti, ki prek di-
ferenciranih postopkov umešča številne vloge medijev v ustrezen kontek-
283
ri, ki jih ne morem sam izkusiti, in si z mediji ustvarim mnenje o
njih. Nekateri me seveda tudi zabavajo, saj mi omogočajo dostop
do glasbe in filmov. (INFm22)
Močno upam, da ja, čeprav sem zadnjič nekje poslušala, da tisti
ljudje, ki mislijo, da poznajo trike in pasti medijev in propagan-
de, ki jo le-ti izvajajo, niso nič manjše njihove tarče kot tisti ljud-
je, ki nekritično spremljajo vse, kar jim pride pod roke. Razlika je
samo v tem, da prvi živijo v večji utvari, da so bolj ozaveščeni in
zato manj pod vplivom. (INFž24)
Ja, mislim, da znam zelo zamejiti, da se ne pustim, da bi me za-
neslo v določeno smer ... zelo se kontroliram, ko prebiram nekaj,
se zelo zavedam, da tisto je samo eno mnenje, en pogled, ker tudi
tak občutek, to zavedanje, da je novinar zmotljiv, da ne prine-
se popolne novice, niti ko samo poroča, kaj šele, ko podaja svoje
mnenje, mislim, da ni tisto absolutno. Tega se predvsem zavedaš,
ko neko temo zelo dobro poznaš in potem ko bereš nek članek
o nekem dogodku ali o tisti temi, in vidiš, koliko netočnosti ali
pomanjkljivosti vsebuje, potem moraš imeti to zavedanje tudi,
ko prebiraš o zadevah, katerih ne poznaš, ki jih ne poznaš tako
poglobljeno. Torej se moraš zavedat, da je tu en del resnice. Potem
je potrebno določiti neko distanco, znati presoditi ... ne vsega je-
mat 'ja pa je pisalo na časopisu’ ali 'so rekli na televiziji’. Ustvariti
si moraš neko podobo preko kombiniranja raznih medijev, da be-
reš časopis, da poslušaš radio, da včasih pogledaš na televiziji po-
leg poročil, internet tudi … tako da imaš več teh dotokov infor-
macij in potem si ti ustvariš tvoje stališče. (INFž27)
Vidimo, da se pojem refleksivnosti na dokaj neimenovan način vri-
ne v diskurz o vplivu medijev na uporabnike. Ima pa zavzemanje za re-
fleksivnost in distanco nekaj pomembnih poant: medijsko bolj ozaveščeni
informatorji jo razumejo kot predpogoj za razvijanje avtonomije mišljen-
ja posameznika in delovanja v določenem okolju; lahko nastopa kot ko-
ristno intelektualno orodje za integracijo in širjenje spoznanj o medijih;
se kaže kot nujna predpostavka za razvoj kakršnekoli kritike, ki ne temelji
na reciklaži ali repeticiji destruktivnih ali kontraproduktivnih mentalnih
obrazcev; krepi racionalizacijo sleherne človekove dejavnosti, ki prek di-
ferenciranih postopkov umešča številne vloge medijev v ustrezen kontek-
283
