Page 38 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
v roki. Samo poglejte, kakšen vpliv je televizija naredila na našo,
mojo, vašo predstavo o alpskem smučanju kot tekmovalnem
športu. Podobo, ki jo imamo, je podoba, ki nam jo je posredovala
televizija. […] Kot režiser športnih prenosov upam trditi, da je ne-
posredni televizijski prenos alpskega smučanja še vedno sinonim
za sleherno obliko neposrednega televizijskega prenašanja, ki je
seveda še vedno edino pravo bistvo televizije. (Kotnik 2007a: 67)
Pri ustvarjanju neposrednih prenosov alpskega smučanja so se slo-
venski ustvarjalci in režiserji izdatno zgledovali po avstrijski nacionalni
televiziji Österreichisches Fernsehen (ORF), vodilna televizija na področju
pokrivanja zimskih športov, ki ji strokovna javnost in režiserji še danes pri-
pisujejo primat v kakovosti televizijskih športnih prenosov alpskega smu-
čanja (Hvala 2001: 23). Športne vsebine so bile na obeh nacionalnih televi-
zijah redno prisotne že od časa poskusnih oddajanj programa, prve oblike
prikazovanja športa na televiziji pa so bila predvsem krajša športna po-
ročila in prenosi ali posnetki športnih dogodkov. Toda od vseh vrst od-
daj in vsebin so bili za obe televiziji daleč največji izziv prav neposredni
športni prenosi zimskih športov z večjih tekmovanj. V primeru obeh te-
levizij za tovrstna pionirska projekta veljata prenosa smučarskih tekmo-
vanj, v avstrijskem primeru svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Bad
Gasteinu 1958, ki je pomenilo z uporabo petih kamer tudi svojevrstno te-
levizijsko revolucijo v globalnem merilu, v Sloveniji pa podobno vlogo za-
sedajo prvi prenosi že omenjenega tridnevnega tekmovanja v smučarskih
skokih iz Planice, po nekaterih podatkih morda celo prvi mednarodni ne-
posredni prenos smučarskih skokov na svetu. Vloga prvih športnih ne-
posrednih prenosov se po pisanju Igorja E. Berganta od svojih prvih za-
metkov do danes ni bistveno spremenila. Takšni veliki televizijski projekti
so se tako na ORF kakor na tedanji TV Ljubljana uveljavili kot nekakš-
ni pokazatelji razvojnega potenciala in ambicij obeh televizijskih hiš, saj
so denimo prenosi alpskega smučanja zaradi visoke tehnične in realizacij-
ske zahtevnosti zahtevali razmeroma obsežno ekipo raznovrstnega kadra z
različnih področij. Prvi športni neposredni prenosi so bili skratka nekakš-
ni poizkusni zajčki, na katerih so televizijske ekipe preizkušale tuje in do-
mače tehnične možnosti in realizacijske inovacije, ki so se kasneje prenesle
tudi na področje rednega dnevnega televizijskega programa in oddajan-
ja. Drugače rečeno, športni prenosi so bili na slovenski nacionalni televiziji
tudi nekakšni glasniki tehnološkega napredka in ustvarjalnega potenciala
38
v roki. Samo poglejte, kakšen vpliv je televizija naredila na našo,
mojo, vašo predstavo o alpskem smučanju kot tekmovalnem
športu. Podobo, ki jo imamo, je podoba, ki nam jo je posredovala
televizija. […] Kot režiser športnih prenosov upam trditi, da je ne-
posredni televizijski prenos alpskega smučanja še vedno sinonim
za sleherno obliko neposrednega televizijskega prenašanja, ki je
seveda še vedno edino pravo bistvo televizije. (Kotnik 2007a: 67)
Pri ustvarjanju neposrednih prenosov alpskega smučanja so se slo-
venski ustvarjalci in režiserji izdatno zgledovali po avstrijski nacionalni
televiziji Österreichisches Fernsehen (ORF), vodilna televizija na področju
pokrivanja zimskih športov, ki ji strokovna javnost in režiserji še danes pri-
pisujejo primat v kakovosti televizijskih športnih prenosov alpskega smu-
čanja (Hvala 2001: 23). Športne vsebine so bile na obeh nacionalnih televi-
zijah redno prisotne že od časa poskusnih oddajanj programa, prve oblike
prikazovanja športa na televiziji pa so bila predvsem krajša športna po-
ročila in prenosi ali posnetki športnih dogodkov. Toda od vseh vrst od-
daj in vsebin so bili za obe televiziji daleč največji izziv prav neposredni
športni prenosi zimskih športov z večjih tekmovanj. V primeru obeh te-
levizij za tovrstna pionirska projekta veljata prenosa smučarskih tekmo-
vanj, v avstrijskem primeru svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Bad
Gasteinu 1958, ki je pomenilo z uporabo petih kamer tudi svojevrstno te-
levizijsko revolucijo v globalnem merilu, v Sloveniji pa podobno vlogo za-
sedajo prvi prenosi že omenjenega tridnevnega tekmovanja v smučarskih
skokih iz Planice, po nekaterih podatkih morda celo prvi mednarodni ne-
posredni prenos smučarskih skokov na svetu. Vloga prvih športnih ne-
posrednih prenosov se po pisanju Igorja E. Berganta od svojih prvih za-
metkov do danes ni bistveno spremenila. Takšni veliki televizijski projekti
so se tako na ORF kakor na tedanji TV Ljubljana uveljavili kot nekakš-
ni pokazatelji razvojnega potenciala in ambicij obeh televizijskih hiš, saj
so denimo prenosi alpskega smučanja zaradi visoke tehnične in realizacij-
ske zahtevnosti zahtevali razmeroma obsežno ekipo raznovrstnega kadra z
različnih področij. Prvi športni neposredni prenosi so bili skratka nekakš-
ni poizkusni zajčki, na katerih so televizijske ekipe preizkušale tuje in do-
mače tehnične možnosti in realizacijske inovacije, ki so se kasneje prenesle
tudi na področje rednega dnevnega televizijskega programa in oddajan-
ja. Drugače rečeno, športni prenosi so bili na slovenski nacionalni televiziji
tudi nekakšni glasniki tehnološkega napredka in ustvarjalnega potenciala
38
