Page 67 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 67
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
poznem 20. in zgodnjem 21. stoletju. Koncept spektakla, ki ga na področ-
je športnih medijskih spektaklov uvede Kellner, temelji na že omenjenem
delu francoskega teoretika spektakla Guya Deborda in Situacionistične in-
ternacionale o pojmu družbe spektakla. Toda če Debord spektakel upo-
rablja za posplošujoči koncept, da bi opisal kapitalistično strukturo druž-
be kot celote, Kellner uporabi medijski spektakel, da bi opisal specifične
dogodke, pojave in kulturne oblike, ki se posredujejo s pomočjo medij-
ske tehnologije, pogosto vsebujejo protislovja in so lahko tudi predmet ne-
razumevanja ali spora. Kellnerjeva analiza raznoraznih medijskih spek-
taklov oziroma spektaklov sodobne medijske kulture tako razgalja oblike
medijske propagande, denimo na primeru iraške vojne, ameriških pred-
sedniških volitev ali medijske ikonizacije ameriške košarkarske zvezde
Michaela Jordana, in dekonstruira njihov spektakel. Pri tem po eni strani
ponazarja, kako mediji prispevajo k prikrivanju ali reproduciranju razme-
rij oblasti in moči, po drugi pa nakazuje možnosti za medijsko pismenost
in kritično analizo obstoječega družbenega stanja. Številni tuji in domači
primeri iz sodobne športne medijske kulture, denimo primer komercial-
ne ikonizacije košarkarja Michaela Jordana, primer estetizacije ruske te-
niške igralke Marije Šarapove, primer erotizacije angleškega nogometne-
ga zvezdnika Davida Beckhama ali primer medijske konstrukcije smučarja
Jureta Koširja kot uspešnega športnega poslovneža po zaključku smučar-
ske kariere, če navedemo samo nekaj najbolj razvpitih, kažejo, da današnjo
športno medijsko kulturo določa logika, logistika in birokracija spektakla,
kjer področja družbenega življenja nekega športnika ali športne ekipe vse
bolj kolonizirajo procesi komercializacije, materializacije in birokratizaci-
je. Sodobni športni spektakli, ki so kajpak vsi po vrsti eminentno tudi me-
dijski spektakli, signalizirajo, da so sodobni športi, pa naj gre za nogomet,
atletiko, smučanje, tenis ali kak drug šport, prežeti s proizvodnjo in po-
trošnjo podob, blaga in dogodkov, osrednjo vlogo pa dobiva ekonomija za-
bave. V športnih medijskih spektaklih se seveda utelešajo osrednje druž-
bene vrednote, želje, ambicije in strahovi. Športni spektakli dramatizirajo
socialne konflikte in obenem nakazujejo možnosti za rešitev težav. Več za-
nimanja ko vzbudi nek spektakel, bolj se s tem, kakor pravi Kellner, izra-
žajo temeljna hotenja neke družbene situacije in se hkrati naturalizira ob-
stoječi družbeni red. V spektakelsko ekonomijo in politiko športnih karier
neobhodno sodijo zmaga, uspeh in slava. Vsi trije konstitutivni elemen-
ti sleherne uspešne športne naracije neznansko uspevajo v svetu medijske-
ga spektakla, ki športnike in športnice preobraža v ikone medijske kulture,
67
poznem 20. in zgodnjem 21. stoletju. Koncept spektakla, ki ga na področ-
je športnih medijskih spektaklov uvede Kellner, temelji na že omenjenem
delu francoskega teoretika spektakla Guya Deborda in Situacionistične in-
ternacionale o pojmu družbe spektakla. Toda če Debord spektakel upo-
rablja za posplošujoči koncept, da bi opisal kapitalistično strukturo druž-
be kot celote, Kellner uporabi medijski spektakel, da bi opisal specifične
dogodke, pojave in kulturne oblike, ki se posredujejo s pomočjo medij-
ske tehnologije, pogosto vsebujejo protislovja in so lahko tudi predmet ne-
razumevanja ali spora. Kellnerjeva analiza raznoraznih medijskih spek-
taklov oziroma spektaklov sodobne medijske kulture tako razgalja oblike
medijske propagande, denimo na primeru iraške vojne, ameriških pred-
sedniških volitev ali medijske ikonizacije ameriške košarkarske zvezde
Michaela Jordana, in dekonstruira njihov spektakel. Pri tem po eni strani
ponazarja, kako mediji prispevajo k prikrivanju ali reproduciranju razme-
rij oblasti in moči, po drugi pa nakazuje možnosti za medijsko pismenost
in kritično analizo obstoječega družbenega stanja. Številni tuji in domači
primeri iz sodobne športne medijske kulture, denimo primer komercial-
ne ikonizacije košarkarja Michaela Jordana, primer estetizacije ruske te-
niške igralke Marije Šarapove, primer erotizacije angleškega nogometne-
ga zvezdnika Davida Beckhama ali primer medijske konstrukcije smučarja
Jureta Koširja kot uspešnega športnega poslovneža po zaključku smučar-
ske kariere, če navedemo samo nekaj najbolj razvpitih, kažejo, da današnjo
športno medijsko kulturo določa logika, logistika in birokracija spektakla,
kjer področja družbenega življenja nekega športnika ali športne ekipe vse
bolj kolonizirajo procesi komercializacije, materializacije in birokratizaci-
je. Sodobni športni spektakli, ki so kajpak vsi po vrsti eminentno tudi me-
dijski spektakli, signalizirajo, da so sodobni športi, pa naj gre za nogomet,
atletiko, smučanje, tenis ali kak drug šport, prežeti s proizvodnjo in po-
trošnjo podob, blaga in dogodkov, osrednjo vlogo pa dobiva ekonomija za-
bave. V športnih medijskih spektaklih se seveda utelešajo osrednje druž-
bene vrednote, želje, ambicije in strahovi. Športni spektakli dramatizirajo
socialne konflikte in obenem nakazujejo možnosti za rešitev težav. Več za-
nimanja ko vzbudi nek spektakel, bolj se s tem, kakor pravi Kellner, izra-
žajo temeljna hotenja neke družbene situacije in se hkrati naturalizira ob-
stoječi družbeni red. V spektakelsko ekonomijo in politiko športnih karier
neobhodno sodijo zmaga, uspeh in slava. Vsi trije konstitutivni elemen-
ti sleherne uspešne športne naracije neznansko uspevajo v svetu medijske-
ga spektakla, ki športnike in športnice preobraža v ikone medijske kulture,
67
