Page 25 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Mediteranska Slovenija
Zasavska 0,1 3,6
Primorsko-notranjska 0,9 5,2
5,9
Koroška 1,0 6,9
Jugovzhodna Slovenija 8,6
Podravska 13,1
Posavska 13,4
Goriška
Pomurska 19,9
Savinjska 21,3
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Obalno-kraška
Slika 1.10 Prenocˇitve turistov po statisticˇnih regijah (v odstotkih, po podatkih
Slovenske turisticˇne organizacije, 2017)
kar tri cˇetrtine bruto dodane vrednosti. Med njimi bi izpostavili trgo- 25
vino, nastanitve in prevozne dejavnosti, ki prispevajo vecˇ kot tretjino
bruto dodane vrednosti v regiji. Aktivnosti v najvecˇji meri nastajajo
v koprskem pristanišcˇu, obmorskem ter zdraviliškem turizmu (Sta-
tisticˇni urad Republike Slovenije, 2018).
Prometno omrežje
Prometna dostopnost je dobro razvita, upoštevajocˇ vsa prometna
omrežja. Obala ima s svojo atraktivnostjo veliko vlogo pri privablja-
nju obiskovalcev. Glavni in najpogostejši nacˇin dostopa do obmocˇja
je cestno omrežje, ki je relativno dobro razpršeno po celotnem ob-
mocˇju in v veliki meri poteka brez vecˇjih nevšecˇnosti, tudi v najvišji
sezoni (v juliju in avgustu). Vse ceste so v relativno dobrem stanju.
Lokalne ceste, ki so vse povezane z glavnim slovenskim avtocestnim
križem, imajo relativno visoko stopnjo dostopnosti z obeh koridor-
jev (vzhod–zahod in sever–jug). V Sloveniji morajo imeti vsi avtomo-
bili ali druga vozila nalepko za cestnino (vinjeta) za uporabo avtocest
in hitrih cest. Predvsem zaradi zelo visokega deleža osebnih avtomo-
bilov je javni cestni potniški promet v Sloveniji zelo slab in v upa-
du. Javni prevoz je kljub temu relativno dobro organiziran na lokalni
ravni, saj povezuje kraje in vasi Slovenske Istre (zaledje) z relativno
pogostimi storitvami.
Železniška postaja se nahaja v mestu Koper in povezuje obalni del
Slovenije z Ljubljano, glavnim mestom Slovenije, prek omrežja ten-
t. Uporabnikov potniškega prometa je precej malo; železnica se ve-
cˇinoma uporablja za tovorni promet (Luka Koper).
Zasavska 0,1 3,6
Primorsko-notranjska 0,9 5,2
5,9
Koroška 1,0 6,9
Jugovzhodna Slovenija 8,6
Podravska 13,1
Posavska 13,4
Goriška
Pomurska 19,9
Savinjska 21,3
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Obalno-kraška
Slika 1.10 Prenocˇitve turistov po statisticˇnih regijah (v odstotkih, po podatkih
Slovenske turisticˇne organizacije, 2017)
kar tri cˇetrtine bruto dodane vrednosti. Med njimi bi izpostavili trgo- 25
vino, nastanitve in prevozne dejavnosti, ki prispevajo vecˇ kot tretjino
bruto dodane vrednosti v regiji. Aktivnosti v najvecˇji meri nastajajo
v koprskem pristanišcˇu, obmorskem ter zdraviliškem turizmu (Sta-
tisticˇni urad Republike Slovenije, 2018).
Prometno omrežje
Prometna dostopnost je dobro razvita, upoštevajocˇ vsa prometna
omrežja. Obala ima s svojo atraktivnostjo veliko vlogo pri privablja-
nju obiskovalcev. Glavni in najpogostejši nacˇin dostopa do obmocˇja
je cestno omrežje, ki je relativno dobro razpršeno po celotnem ob-
mocˇju in v veliki meri poteka brez vecˇjih nevšecˇnosti, tudi v najvišji
sezoni (v juliju in avgustu). Vse ceste so v relativno dobrem stanju.
Lokalne ceste, ki so vse povezane z glavnim slovenskim avtocestnim
križem, imajo relativno visoko stopnjo dostopnosti z obeh koridor-
jev (vzhod–zahod in sever–jug). V Sloveniji morajo imeti vsi avtomo-
bili ali druga vozila nalepko za cestnino (vinjeta) za uporabo avtocest
in hitrih cest. Predvsem zaradi zelo visokega deleža osebnih avtomo-
bilov je javni cestni potniški promet v Sloveniji zelo slab in v upa-
du. Javni prevoz je kljub temu relativno dobro organiziran na lokalni
ravni, saj povezuje kraje in vasi Slovenske Istre (zaledje) z relativno
pogostimi storitvami.
Železniška postaja se nahaja v mestu Koper in povezuje obalni del
Slovenije z Ljubljano, glavnim mestom Slovenije, prek omrežja ten-
t. Uporabnikov potniškega prometa je precej malo; železnica se ve-
cˇinoma uporablja za tovorni promet (Luka Koper).
