Page 24 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
on Kerma in Maja Trošt
2008 10,6
2009 13,4
2010
2011 12,5
2012 14,2
2013 13,9
2014 14,5
2015 15,1
2016
2017 13,7
8,7
10,7
Slika 1.9 Stopnja tveganja revšcˇine (delež oseb v odstotkih), obalno-kraška regija,
obdobje 2008–2017 (po podatkih Statisticˇnega urada Republike Slovenije,
https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp)
24 tem podrocˇju, vendar pa odstotek še vedno ostaja nad povprecˇjem
eu (Schneider, 2015). Nastav (2009) v svoji raziskavi navaja, da se siva
ekonomija v Sloveniji pojavlja predvsem zaradi denarnih koristi, po-
samezniki v njej vidijo izhod v sili, torej ima socialno noto in v vecˇini
primerov služi predvsem za zagotovitev preživetja in ne kopicˇenje
bogastva. Nastav (2009) tudi nakazuje, da je za obalno-kraško regijo
znacˇilen nižji odstotek sive ekonomije od povprecˇja v Sloveniji.
Dohodek uporabljamo tudi za dolocˇitev stopnje tveganja revšcˇi-
ne. Statisticˇni urad Republike Slovenije (2018) navaja, da je ta izraže-
na kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim raz-
položljivim dohodkom, nižjim od praga tveganja revšcˇine, ta pa je
opredeljen s 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka
v državi. V obalno-kraški regiji je v letu 2017 znašala 10,7 % in je bila
pod slovenskim povprecˇjem (13,3 %).
Znacˇilnost obalno-kraške regije je njen izrazito razvit turizem. Ta
regija je za slovenski turizem zelo pomembna. V letu 2016 je bilo
ustvarjenih skoraj 2,4 milijona nocˇitev (41 % domacˇih in 59 % tujih tu-
ristov), kar regijo postavlja na prvo mesto v državi. Med kraji z najvecˇ
prenocˇitvami pa je bil poleg Ljubljane in Bleda ponovno tudi Piran.
Kar zadeva narodnost tujih turistov, prevladujejo Italijani, Avstrijci in
Nemci (Slovenska turisticˇna organizacija, 2018).
Naravne znacˇilnosti regije poleg turizma omogocˇajo tudi razvoj
prometa in posebnih kmetijskih pridelkov (zlasti grozdja/vina in
oljk/oljcˇnega olja). Kmetijska gospodarstva na tem obmocˇju so med
najmanjšimi v Sloveniji, ob upoštevanju povprecˇne kmetijske povr-
šine na kmetijsko gospodarstvo in števila živine. Storitve pa ustvarijo
2008 10,6
2009 13,4
2010
2011 12,5
2012 14,2
2013 13,9
2014 14,5
2015 15,1
2016
2017 13,7
8,7
10,7
Slika 1.9 Stopnja tveganja revšcˇine (delež oseb v odstotkih), obalno-kraška regija,
obdobje 2008–2017 (po podatkih Statisticˇnega urada Republike Slovenije,
https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp)
24 tem podrocˇju, vendar pa odstotek še vedno ostaja nad povprecˇjem
eu (Schneider, 2015). Nastav (2009) v svoji raziskavi navaja, da se siva
ekonomija v Sloveniji pojavlja predvsem zaradi denarnih koristi, po-
samezniki v njej vidijo izhod v sili, torej ima socialno noto in v vecˇini
primerov služi predvsem za zagotovitev preživetja in ne kopicˇenje
bogastva. Nastav (2009) tudi nakazuje, da je za obalno-kraško regijo
znacˇilen nižji odstotek sive ekonomije od povprecˇja v Sloveniji.
Dohodek uporabljamo tudi za dolocˇitev stopnje tveganja revšcˇi-
ne. Statisticˇni urad Republike Slovenije (2018) navaja, da je ta izraže-
na kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim raz-
položljivim dohodkom, nižjim od praga tveganja revšcˇine, ta pa je
opredeljen s 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka
v državi. V obalno-kraški regiji je v letu 2017 znašala 10,7 % in je bila
pod slovenskim povprecˇjem (13,3 %).
Znacˇilnost obalno-kraške regije je njen izrazito razvit turizem. Ta
regija je za slovenski turizem zelo pomembna. V letu 2016 je bilo
ustvarjenih skoraj 2,4 milijona nocˇitev (41 % domacˇih in 59 % tujih tu-
ristov), kar regijo postavlja na prvo mesto v državi. Med kraji z najvecˇ
prenocˇitvami pa je bil poleg Ljubljane in Bleda ponovno tudi Piran.
Kar zadeva narodnost tujih turistov, prevladujejo Italijani, Avstrijci in
Nemci (Slovenska turisticˇna organizacija, 2018).
Naravne znacˇilnosti regije poleg turizma omogocˇajo tudi razvoj
prometa in posebnih kmetijskih pridelkov (zlasti grozdja/vina in
oljk/oljcˇnega olja). Kmetijska gospodarstva na tem obmocˇju so med
najmanjšimi v Sloveniji, ob upoštevanju povprecˇne kmetijske povr-
šine na kmetijsko gospodarstvo in števila živine. Storitve pa ustvarijo
