Page 23 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Mediteranska Slovenija
2010 1,4 2010 2,9
2011 3,8
2011 1,8 2012 4,5
2013 4,5
2012 2,3 2014 5,3
2015 5,3
2013 2,6 2016 4,9
2014 2,7
2015 3,0
2016 3,0
Slika 1.7 Stopnja registrirane zelo dolgotrajne brezposelnosti (levo) ter registrirane
dolgotrajne brezposelnosti (desno) v obalno-kraški regiji, v obdobju
2010–2016 (v odstotkih; po podatkih Statisticˇnega urada Republike
Slovenije, https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp)
15–24 11,3 16,1
25–29 15,7
30–34 7,4 9,3 23
35–39 6,9 9,1
40–44
45–49 7,5
50–54
55–59 19,9
60+
Slika 1.8 Stopnja registrirane brezposelnosti po starostnih skupinah v
obalno-kraški regiji, leto 2016 (v odstotkih; po podatkih Statisticˇnega
urada Republike Slovenije, https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/
Regije/Regije.asp)
regiji nad povprecˇjem, po letu 2008 je bila izguba delovnih mest veli-
ka, posledicˇno je upadla stopnja delovne aktivnosti ter narasla stop-
nja brezposelnosti (nadpovprecˇna je v kategoriji starejših, mocˇno pa
se je povecˇala tudi med mladimi).
Povprecˇna mesecˇna neto placˇa je bila v obalno-kraški regiji od slo-
venskega povprecˇja nižja za približno 15 eur in je znašala 1.015 eur.
Prebivalci iz obmejnih regij imajo to možnost, da gredo na delo cˇez
mejo. Zasluženi dohodek pa je v veliko pomocˇ tistim, ki doma ne do-
bijo dela, oziroma prebivalcem omogocˇa, da je njihov zaslužek bolj-
ši, kot bi bil doma. Iz obalno-kraške regije tako posamezniki v naj-
vecˇjem obsegu hodijo na delo v sosednjo Italijo. Po podatkih uradov
za delo v Furlaniji-Julijski krajini je bilo v Italiji zaposlenih konec leta
2014 kar 7.800 Slovencev (Repovž, 2015).
Za Slovenijo je znacˇilna tudi visoka stopnja sive ekonomije, podat-
ki pa kažejo, da se v zadnjih letih ta odstotek sicer nekoliko zmanjšu-
je (23,3 % v letu 2015). Na to v najvecˇji meri vplivajo ukrepi vlade na
2010 1,4 2010 2,9
2011 3,8
2011 1,8 2012 4,5
2013 4,5
2012 2,3 2014 5,3
2015 5,3
2013 2,6 2016 4,9
2014 2,7
2015 3,0
2016 3,0
Slika 1.7 Stopnja registrirane zelo dolgotrajne brezposelnosti (levo) ter registrirane
dolgotrajne brezposelnosti (desno) v obalno-kraški regiji, v obdobju
2010–2016 (v odstotkih; po podatkih Statisticˇnega urada Republike
Slovenije, https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp)
15–24 11,3 16,1
25–29 15,7
30–34 7,4 9,3 23
35–39 6,9 9,1
40–44
45–49 7,5
50–54
55–59 19,9
60+
Slika 1.8 Stopnja registrirane brezposelnosti po starostnih skupinah v
obalno-kraški regiji, leto 2016 (v odstotkih; po podatkih Statisticˇnega
urada Republike Slovenije, https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/
Regije/Regije.asp)
regiji nad povprecˇjem, po letu 2008 je bila izguba delovnih mest veli-
ka, posledicˇno je upadla stopnja delovne aktivnosti ter narasla stop-
nja brezposelnosti (nadpovprecˇna je v kategoriji starejših, mocˇno pa
se je povecˇala tudi med mladimi).
Povprecˇna mesecˇna neto placˇa je bila v obalno-kraški regiji od slo-
venskega povprecˇja nižja za približno 15 eur in je znašala 1.015 eur.
Prebivalci iz obmejnih regij imajo to možnost, da gredo na delo cˇez
mejo. Zasluženi dohodek pa je v veliko pomocˇ tistim, ki doma ne do-
bijo dela, oziroma prebivalcem omogocˇa, da je njihov zaslužek bolj-
ši, kot bi bil doma. Iz obalno-kraške regije tako posamezniki v naj-
vecˇjem obsegu hodijo na delo v sosednjo Italijo. Po podatkih uradov
za delo v Furlaniji-Julijski krajini je bilo v Italiji zaposlenih konec leta
2014 kar 7.800 Slovencev (Repovž, 2015).
Za Slovenijo je znacˇilna tudi visoka stopnja sive ekonomije, podat-
ki pa kažejo, da se v zadnjih letih ta odstotek sicer nekoliko zmanjšu-
je (23,3 % v letu 2015). Na to v najvecˇji meri vplivajo ukrepi vlade na
