Page 28 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
Simon Kerma in Maja Trošt
lotnega slovenskega gospodarstva. Neposredni turisticˇni bdp v letu
2017 je znašal 2,43 milijarde tolarjev, kar je predstavljalo 11,9 % celo-
tnega bdp Slovenije.
Znacˇilnosti turizma in nadaljnje težnje
Turisticˇne znacˇilnosti in tendence razvoja turizma v regiji bi morale
biti usklajene s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–
2021. Strateška vizija ostaja enaka (Ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo, 2017, str. 28): »Slovenija je globalna zelena buticˇna de-
stinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išcˇe raznolika in aktivna do-
živetja, mir in osebne koristi.« Slovenija je razdeljena na naslednje
turisticˇne makro destinacije: Alpsko Slovenijo, Mediteransko Slove-
28 nijo, Termalno Panonsko Slovenijo, Osrednjo Slovenijo in Ljubljano.
Obalno-kraška regija je sestavni del makro destinacije Mediteran-
ska Slovenija. Znacˇilnosti slednje so krajinska raznolikost, kraška na-
ravna cˇudesa, privlacˇna in zlahka dostopna mediteranska mesta, te-
sno povezana z zelenim istrskim podeželjem, podzemna doživetja
svetovnega formata, v simbiozi s kulinaricˇnimi dobrotami in z vr-
hunskimi vini.
Kljucˇni produkti so (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo-
gijo, 2017, str. 40):
• poslovna srecˇanja in dogodki (celoletni poslovni turizem – po-
slovni gostje na konferencah, srecˇanjih, motivacijskih srecˇa-
njih in razstavah, skupaj s podpornimi dogodki, ki privabijo
vecˇdnevne goste);
• zdravje in dobro pocˇutje (celoletni produkt, ki se osredotocˇa na
wellness, sprostitev, preventivo, z uporabo naravnih zdravilnih
dejavnikov in sredozemskega podnebja itd.);
• sonce in morje (tradicionalni sezonski sredozemski produkt,
osnovan na promociji plaž, sonca, plavanja, sprostitve, zabave
in ostalih aktivnosti);
• gastronomija (kombinacija kulinaricˇne dedišcˇine in sodobnih
rešitev, ki odražajo številne lastnosti t. i. sredozemske prehrane,
prepletene z alpsko in mednarodno kulinariko, v kombinaciji z
vrhunskimi vini).
Sekundarni oziroma podporni produkti pa so: igre na srecˇo (igral-
nice), zunanja doživetja v naravi, kulturni, mestni in podeželski tu-
rizem, križarjenje in jadranje.
lotnega slovenskega gospodarstva. Neposredni turisticˇni bdp v letu
2017 je znašal 2,43 milijarde tolarjev, kar je predstavljalo 11,9 % celo-
tnega bdp Slovenije.
Znacˇilnosti turizma in nadaljnje težnje
Turisticˇne znacˇilnosti in tendence razvoja turizma v regiji bi morale
biti usklajene s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–
2021. Strateška vizija ostaja enaka (Ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo, 2017, str. 28): »Slovenija je globalna zelena buticˇna de-
stinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išcˇe raznolika in aktivna do-
živetja, mir in osebne koristi.« Slovenija je razdeljena na naslednje
turisticˇne makro destinacije: Alpsko Slovenijo, Mediteransko Slove-
28 nijo, Termalno Panonsko Slovenijo, Osrednjo Slovenijo in Ljubljano.
Obalno-kraška regija je sestavni del makro destinacije Mediteran-
ska Slovenija. Znacˇilnosti slednje so krajinska raznolikost, kraška na-
ravna cˇudesa, privlacˇna in zlahka dostopna mediteranska mesta, te-
sno povezana z zelenim istrskim podeželjem, podzemna doživetja
svetovnega formata, v simbiozi s kulinaricˇnimi dobrotami in z vr-
hunskimi vini.
Kljucˇni produkti so (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo-
gijo, 2017, str. 40):
• poslovna srecˇanja in dogodki (celoletni poslovni turizem – po-
slovni gostje na konferencah, srecˇanjih, motivacijskih srecˇa-
njih in razstavah, skupaj s podpornimi dogodki, ki privabijo
vecˇdnevne goste);
• zdravje in dobro pocˇutje (celoletni produkt, ki se osredotocˇa na
wellness, sprostitev, preventivo, z uporabo naravnih zdravilnih
dejavnikov in sredozemskega podnebja itd.);
• sonce in morje (tradicionalni sezonski sredozemski produkt,
osnovan na promociji plaž, sonca, plavanja, sprostitve, zabave
in ostalih aktivnosti);
• gastronomija (kombinacija kulinaricˇne dedišcˇine in sodobnih
rešitev, ki odražajo številne lastnosti t. i. sredozemske prehrane,
prepletene z alpsko in mednarodno kulinariko, v kombinaciji z
vrhunskimi vini).
Sekundarni oziroma podporni produkti pa so: igre na srecˇo (igral-
nice), zunanja doživetja v naravi, kulturni, mestni in podeželski tu-
rizem, križarjenje in jadranje.