Page 50 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
ko Kukanja
Preglednica 2.3 Nadaljevanje s prejšnje strani
Cilji Indikatorji
15. Varovati in obnoviti 15.1 Delež gozda v skupni površini države. 15.2 Indeks
kopenske ekosisteme ter ptic kmetijske krajine. 15.3 Zadostnost kopenskih ob-
spodbujati njihovo trajno- mocˇij, dolocˇenih v evropski Direktivi o habitatih.
stno rabo, trajnostno go-
spodariti z gozdovi, bori-
ti se proti širjenju pušcˇav,
preprecˇiti degradacijo ze-
mljišcˇ in obrniti ta pojav
ter preprecˇiti izgubo biot-
ske raznovrstnosti
16. Spodbujati miroljub- 16.1 Umrljivost zaradi napadov. 16.2 Delež gospodinj-
ne in vkljucˇujocˇe družbe stev, ki so porocˇala, da imajo v svojem okolišu težave s
k trajnostnemu razvoju, kriminalom, z nasiljem ali vandalizmom. 16.3 Skupni
50 vsem omogocˇiti dostop do izdatki države za sodišcˇa. 16.4 Indeks zaznavanja ko-
pravnega varstva ter obli- rupcije. 16.5 Zaznana neodvisnost pravosodnega siste-
kovati ucˇinkovite, odgo- ma. 16.6 Stopnja zaupanja državljanov v institucije eu.
vorne in odprte ustanove
na vseh ravneh
17. Okrepiti nacˇine in sred- 17.1 Uradna razvojna pomocˇ kot delež bruto nacional-
stva za izvajanje ciljev ter nega dohodka. 17.2 Financiranje držav v razvoju. 17.3
oživiti globalno partner- Uvoz iz držav v razvoju. 17.4 Bruto dolg sektorja dr-
stvo za trajnostni razvoj žava. 17.5 Delež okoljskih davkov in davkov na delo v
skupnih davcˇnih prihodkih.
Opombe Povzeto po Ministrstvo za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si) in
United Nations (2018).
navaja, da se kriteriji lahko prilagodijo posameznim lokalnim spe-
cificˇnostim (npr. cˇlovekove pravice, zaposlitvena politika, odnos do
lokalne skupnosti, kakovost itd.) ter predstavljajo minimalni stan-
dard, ki ga turisticˇne destinacije in/ali turisticˇna podjetja morajo do-
secˇi na podrocˇju trajnostnega razvoja turizma. Kriteriji so bili leta
2016 revidirani in usklajeni s potrebami turisticˇnega gospodarstva.
Rezultat posodobitve je vkljucˇitev indikatorjev s podrocˇja ravnanja z
odpadki ter zašcˇite živali. Kriteriji gstc služijo tudi kot smernice za
trajnostno delovanje turisticˇnih ponudnikov in certifikacijskih shem
benchmarking ter trajnostnih modelov v turizmu10 (Apih in Ramos,
10. To poteka na dveh ravneh. Na prvi stopnji se lahko uporablja lastna shema oz.
model certificiranja, ki temelji na kriterijih gst. Usklajenost potrdi neodvisni akredi-
tacijski odbor. Šele po zakljucˇku zacˇetne faze lahko upravitelj sheme, ki je bila prvo-
tno usklajena in priznana s strani gstc, zaprosi za popolno akreditacijo gstc. Trenu-
tno je registriranih 28 globalnih certifikacijkih shem, ki so akreditirane s strani gstc,
Preglednica 2.3 Nadaljevanje s prejšnje strani
Cilji Indikatorji
15. Varovati in obnoviti 15.1 Delež gozda v skupni površini države. 15.2 Indeks
kopenske ekosisteme ter ptic kmetijske krajine. 15.3 Zadostnost kopenskih ob-
spodbujati njihovo trajno- mocˇij, dolocˇenih v evropski Direktivi o habitatih.
stno rabo, trajnostno go-
spodariti z gozdovi, bori-
ti se proti širjenju pušcˇav,
preprecˇiti degradacijo ze-
mljišcˇ in obrniti ta pojav
ter preprecˇiti izgubo biot-
ske raznovrstnosti
16. Spodbujati miroljub- 16.1 Umrljivost zaradi napadov. 16.2 Delež gospodinj-
ne in vkljucˇujocˇe družbe stev, ki so porocˇala, da imajo v svojem okolišu težave s
k trajnostnemu razvoju, kriminalom, z nasiljem ali vandalizmom. 16.3 Skupni
50 vsem omogocˇiti dostop do izdatki države za sodišcˇa. 16.4 Indeks zaznavanja ko-
pravnega varstva ter obli- rupcije. 16.5 Zaznana neodvisnost pravosodnega siste-
kovati ucˇinkovite, odgo- ma. 16.6 Stopnja zaupanja državljanov v institucije eu.
vorne in odprte ustanove
na vseh ravneh
17. Okrepiti nacˇine in sred- 17.1 Uradna razvojna pomocˇ kot delež bruto nacional-
stva za izvajanje ciljev ter nega dohodka. 17.2 Financiranje držav v razvoju. 17.3
oživiti globalno partner- Uvoz iz držav v razvoju. 17.4 Bruto dolg sektorja dr-
stvo za trajnostni razvoj žava. 17.5 Delež okoljskih davkov in davkov na delo v
skupnih davcˇnih prihodkih.
Opombe Povzeto po Ministrstvo za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si) in
United Nations (2018).
navaja, da se kriteriji lahko prilagodijo posameznim lokalnim spe-
cificˇnostim (npr. cˇlovekove pravice, zaposlitvena politika, odnos do
lokalne skupnosti, kakovost itd.) ter predstavljajo minimalni stan-
dard, ki ga turisticˇne destinacije in/ali turisticˇna podjetja morajo do-
secˇi na podrocˇju trajnostnega razvoja turizma. Kriteriji so bili leta
2016 revidirani in usklajeni s potrebami turisticˇnega gospodarstva.
Rezultat posodobitve je vkljucˇitev indikatorjev s podrocˇja ravnanja z
odpadki ter zašcˇite živali. Kriteriji gstc služijo tudi kot smernice za
trajnostno delovanje turisticˇnih ponudnikov in certifikacijskih shem
benchmarking ter trajnostnih modelov v turizmu10 (Apih in Ramos,
10. To poteka na dveh ravneh. Na prvi stopnji se lahko uporablja lastna shema oz.
model certificiranja, ki temelji na kriterijih gst. Usklajenost potrdi neodvisni akredi-
tacijski odbor. Šele po zakljucˇku zacˇetne faze lahko upravitelj sheme, ki je bila prvo-
tno usklajena in priznana s strani gstc, zaprosi za popolno akreditacijo gstc. Trenu-
tno je registriranih 28 globalnih certifikacijkih shem, ki so akreditirane s strani gstc,
