Page 8 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 8
Simon Kerma in Maja Trošt
pa prikazujemo osnovne podatke o regiji, prometno omrežje, turi-
sticˇni profil regije, znacˇilnosti turizma in nadaljnje težnje, strateške
politike v povezavi s turizmom, inovativne tehnologije, sisteme in
aplikacije ter potencialne možnosti za lokalna podjetja.
Glavne geografske znacˇilnosti Mediteranske Slovenije
Mediteran oz. sredozemski svet leži v jugozahodni Sloveniji, njegove
glavne znacˇilnosti pa so menjavanje flišnih in apneniških kamnin,
razmeroma toplo submediteransko podnebje, obmorska lega z zna-
cˇilnimi dejavnostmi, kot so pomorstvo, turizem, v zgodnje pridelke
in posebne poljedelske kulture (npr. oljke) usmerjeno kmetijstvo, ti-
picˇna poselitev v grucˇastih naseljih in tudi litoralizacija, proces zgo-
šcˇanja prebivalstva in dejavnosti v ozkem priobalnem pasu. Od so-
8 sednje (kontinentalnejše) regije višjega dinarskega sveta se obrav-
navano obmocˇje locˇi po razlikah v podnebju, rastju in gospodar-
stvu, cˇeprav meja v naravi niti ni tako izrazita. V sredozemski svet
zato nacˇeloma uvršcˇamo tiste predele, kjer se povprecˇna tempera-
tura najhladnejšega meseca ne spusti pod ledišcˇe. Gre torej za po-
krajine, ki se bolj ali manj neposredno naslanjajo na Tržaški zaliv in
Furlansko nižino. Južna meja Mediteranske Slovenije sledi državni
meji s Hrvaško, medtem ko jo na zahodu omejuje državna meja z
Italijo. Pokrajina s podobnimi lastnostmi se nadaljuje preko admini-
strativnih razmejitev tudi v sosednjih državah. Meja med sredozem-
skim in pretežno celinskim dinarskim svetom proti notranjosti Slo-
venije v naravi torej ni tako jasna. Naslanja se predvsem na robove
visokih kraških planot z znacˇilno dinarsko smerjo od severozahoda
proti jugozahodu. Za sredozemski svet je znacˇilna notranja pokra-
jinska pestrost, ki je posledica raznolikega površja z izrazito reliefno
energijo in dinamiko, kar posledicˇno vpliva tudi na druge pokrajin-
ske prvine in prilagoditve cˇloveka. V celoti gledano sestavlja sredo-
zemsko makroregijo šest kopnih in ena morska pokrajina (Repolusk,
1998).
Regionalne opredelitve in poimenovanja
Obmocˇje mediteranskega dela Slovenije je po razlicˇnih geografskih
delitvah (regionalizacijah) opredeljeno predvsem z dvema kljucˇni-
ma elementoma: Jadranskim morjem in (sub)mediteranskim pod-
nebjem. Melikova regionalizacija iz leta 1954 ta prostor poimenuje
Koprsko primorje, Ilešicˇeva iz leta 1958 Primorske pokrajine oz. Su-
pa prikazujemo osnovne podatke o regiji, prometno omrežje, turi-
sticˇni profil regije, znacˇilnosti turizma in nadaljnje težnje, strateške
politike v povezavi s turizmom, inovativne tehnologije, sisteme in
aplikacije ter potencialne možnosti za lokalna podjetja.
Glavne geografske znacˇilnosti Mediteranske Slovenije
Mediteran oz. sredozemski svet leži v jugozahodni Sloveniji, njegove
glavne znacˇilnosti pa so menjavanje flišnih in apneniških kamnin,
razmeroma toplo submediteransko podnebje, obmorska lega z zna-
cˇilnimi dejavnostmi, kot so pomorstvo, turizem, v zgodnje pridelke
in posebne poljedelske kulture (npr. oljke) usmerjeno kmetijstvo, ti-
picˇna poselitev v grucˇastih naseljih in tudi litoralizacija, proces zgo-
šcˇanja prebivalstva in dejavnosti v ozkem priobalnem pasu. Od so-
8 sednje (kontinentalnejše) regije višjega dinarskega sveta se obrav-
navano obmocˇje locˇi po razlikah v podnebju, rastju in gospodar-
stvu, cˇeprav meja v naravi niti ni tako izrazita. V sredozemski svet
zato nacˇeloma uvršcˇamo tiste predele, kjer se povprecˇna tempera-
tura najhladnejšega meseca ne spusti pod ledišcˇe. Gre torej za po-
krajine, ki se bolj ali manj neposredno naslanjajo na Tržaški zaliv in
Furlansko nižino. Južna meja Mediteranske Slovenije sledi državni
meji s Hrvaško, medtem ko jo na zahodu omejuje državna meja z
Italijo. Pokrajina s podobnimi lastnostmi se nadaljuje preko admini-
strativnih razmejitev tudi v sosednjih državah. Meja med sredozem-
skim in pretežno celinskim dinarskim svetom proti notranjosti Slo-
venije v naravi torej ni tako jasna. Naslanja se predvsem na robove
visokih kraških planot z znacˇilno dinarsko smerjo od severozahoda
proti jugozahodu. Za sredozemski svet je znacˇilna notranja pokra-
jinska pestrost, ki je posledica raznolikega površja z izrazito reliefno
energijo in dinamiko, kar posledicˇno vpliva tudi na druge pokrajin-
ske prvine in prilagoditve cˇloveka. V celoti gledano sestavlja sredo-
zemsko makroregijo šest kopnih in ena morska pokrajina (Repolusk,
1998).
Regionalne opredelitve in poimenovanja
Obmocˇje mediteranskega dela Slovenije je po razlicˇnih geografskih
delitvah (regionalizacijah) opredeljeno predvsem z dvema kljucˇni-
ma elementoma: Jadranskim morjem in (sub)mediteranskim pod-
nebjem. Melikova regionalizacija iz leta 1954 ta prostor poimenuje
Koprsko primorje, Ilešicˇeva iz leta 1958 Primorske pokrajine oz. Su-
