Page 13 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Mediteranska Slovenija 13
so naselja tudi v bližini slepih dolin, ki so predstavljale oaze ravne-
ga in za kmetijstvo primernega sveta. Za vecˇino naselij je znacˇilna
strnjena grucˇasta pozidava, saj se tako ohrani najvecˇ kmetijskih po-
vršin. Vasi so vecˇinoma podolgovate, razpotegnjene, najvecˇkrat sta
le dva dolga niza hiš. V novejšem cˇasu mnoge hiše propadajo, ne-
katere pa se spreminjajo v pocˇitniške. Prevladujejo enonadstropne
stavbe, kjer sta pod isto streho stanovanjski del in hlev za živino. Z
nadmorsko višino se zmanjšujeta delež prebivalstva in število nase-
lij, s tem pa tudi povprecˇna velikost naselij. Brkinska naselja so slabo
opremljena s centralnimi dejavnostmi. Le nekatera imajo eno ali dve
centralni dejavnosti, najvecˇkrat gostilno ali okrepcˇevalnico in trgovi-
no z živili. Ker je mreža trgovin z živili skromna, je po vecˇini naselij
organizirana potujocˇa trgovina, ki kraje obišcˇe enkrat ali dvakrat te-
densko. Za Brkine sta znacˇilni redka naseljenost in mocˇna dnevna
migracija. Zaradi pomanjkanja delovnih mest se prebivalci zaposlu-
jejo v obcˇinskih središcˇih, v obalnih mestih, vse vecˇ pa jih dnevno
migrira tudi v Ljubljano. Posledica teh dnevnih migracij je, da se na-
selja spreminjajo v spalna (las Krasa in Brkinov, 2016). Tudi Ogrin
(2013) poudarja, da imajo Brkini zaradi višine manj sredozemski zna-
cˇaj (pogost vremenski pojav je tam žled), so slabše razviti in se soo-
cˇajo z demografskimi problemi.
Kras je kamnita pokrajina, zgrajena vecˇinoma iz apnencev in v
manjšem deležu dolomitov. Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo
sestavlja pretežno kalcijev karbonat. Padavinska, rahlo kisla nasicˇe-
na voda raztaplja apnenec in zaradi tega prihaja do kraških pojavov
tako na površini (škraplje, žlebicˇi, škavnice, vrtacˇe, uvale itd.) kot tu-
di pod zemljo (jame in brezna). Kraški oz. apnencˇasti del obravna-
vanega obmocˇja sestavljajo planota Kras (to delimo na vecˇ enot, in
sicer Divaški Kras, Komenski Kras in Senožeško pokrajino) ter Pod-
gorski Kras, Podgrajsko (tudi Matarsko) podolje ter slovenski del za-
krasele in planotaste Cˇ icˇarije, ki se na severozahodu zakljucˇuje z raz-
glednim Slavnikom. V to skupino uvršcˇamo še Rakitovško-Movraški
Kras, Kojniško-žbevniško pogorje ter Izolski Kras, ki je edini kraški
predel ob morju, zato ima tudi povsem drugacˇen znacˇaj kot osta-
le naštete planote. Podgorski in Rakitovško-Movraški Kras ležita na
nadmorski višini okoli 400 do 500 m, pod njima je stopnjasta pre-
hodna pokrajina Bržanija, Slavniško pogorje pa se dviguje od 600
do dobrih 1000 m nadmorske višine. Posebnost je tudi kraški otok
oz. obmocˇje Stene v spodnjem delu doline Dragonje. Na severu se
so naselja tudi v bližini slepih dolin, ki so predstavljale oaze ravne-
ga in za kmetijstvo primernega sveta. Za vecˇino naselij je znacˇilna
strnjena grucˇasta pozidava, saj se tako ohrani najvecˇ kmetijskih po-
vršin. Vasi so vecˇinoma podolgovate, razpotegnjene, najvecˇkrat sta
le dva dolga niza hiš. V novejšem cˇasu mnoge hiše propadajo, ne-
katere pa se spreminjajo v pocˇitniške. Prevladujejo enonadstropne
stavbe, kjer sta pod isto streho stanovanjski del in hlev za živino. Z
nadmorsko višino se zmanjšujeta delež prebivalstva in število nase-
lij, s tem pa tudi povprecˇna velikost naselij. Brkinska naselja so slabo
opremljena s centralnimi dejavnostmi. Le nekatera imajo eno ali dve
centralni dejavnosti, najvecˇkrat gostilno ali okrepcˇevalnico in trgovi-
no z živili. Ker je mreža trgovin z živili skromna, je po vecˇini naselij
organizirana potujocˇa trgovina, ki kraje obišcˇe enkrat ali dvakrat te-
densko. Za Brkine sta znacˇilni redka naseljenost in mocˇna dnevna
migracija. Zaradi pomanjkanja delovnih mest se prebivalci zaposlu-
jejo v obcˇinskih središcˇih, v obalnih mestih, vse vecˇ pa jih dnevno
migrira tudi v Ljubljano. Posledica teh dnevnih migracij je, da se na-
selja spreminjajo v spalna (las Krasa in Brkinov, 2016). Tudi Ogrin
(2013) poudarja, da imajo Brkini zaradi višine manj sredozemski zna-
cˇaj (pogost vremenski pojav je tam žled), so slabše razviti in se soo-
cˇajo z demografskimi problemi.
Kras je kamnita pokrajina, zgrajena vecˇinoma iz apnencev in v
manjšem deležu dolomitov. Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo
sestavlja pretežno kalcijev karbonat. Padavinska, rahlo kisla nasicˇe-
na voda raztaplja apnenec in zaradi tega prihaja do kraških pojavov
tako na površini (škraplje, žlebicˇi, škavnice, vrtacˇe, uvale itd.) kot tu-
di pod zemljo (jame in brezna). Kraški oz. apnencˇasti del obravna-
vanega obmocˇja sestavljajo planota Kras (to delimo na vecˇ enot, in
sicer Divaški Kras, Komenski Kras in Senožeško pokrajino) ter Pod-
gorski Kras, Podgrajsko (tudi Matarsko) podolje ter slovenski del za-
krasele in planotaste Cˇ icˇarije, ki se na severozahodu zakljucˇuje z raz-
glednim Slavnikom. V to skupino uvršcˇamo še Rakitovško-Movraški
Kras, Kojniško-žbevniško pogorje ter Izolski Kras, ki je edini kraški
predel ob morju, zato ima tudi povsem drugacˇen znacˇaj kot osta-
le naštete planote. Podgorski in Rakitovško-Movraški Kras ležita na
nadmorski višini okoli 400 do 500 m, pod njima je stopnjasta pre-
hodna pokrajina Bržanija, Slavniško pogorje pa se dviguje od 600
do dobrih 1000 m nadmorske višine. Posebnost je tudi kraški otok
oz. obmocˇje Stene v spodnjem delu doline Dragonje. Na severu se
